URN_NBN_SI_DOC-GCA7GFPC

ima za življenje in razvoj naroda trajen pomen. Manj važne pojave in osvetlitve pa naj registrirajo specialne (bibliografije. P raktično bi v grobem ta princip pomenili, da je treba iz strokovnih zborni­ kov in časopisov upoštevati skoraj vse, iz časnikov p a tem eljito izbi­ rati p o treznem p reu d ark u . Prav ta strezni preudarek« p a sloni na sila individualni lastnosti: sestav­ ljavec nacionalne bibliografije naj bi do enake m ere upošteval gradivo iz vseh strok. Ker take univerzal­ nosti ne m orem o zahtevati tul ene­ ga sam ega človeka, b i bilo idealno, če bi nacionalno bibliografijo se­ stavljali raznovrstni strokovnjaki. Zal, Slovenska b ibliografija tako ugodnih razm er nima. In če kljub teinu kolikor toliko enakovredno polni vse stroke, je to p rip isati zgolj prožnosti, iznajdljivosti in prilagodljivosti sestavljavcev. Iz zapisanega načela o izboru izhajajo naslednje misli. Prvič: na­ cionalna bib lio grafija ne more in tudi n e nadom ešča specialnih bi­ bliografij. D rugič: sestavljanje n a­ cionalne bibliografije je mnogo bolj zahtevno in odgovorno. T retjič: iz­ bor za nacionalno bibliografijo je težko do nadrobnosti d efin irati in je zato v osnovi subjektiven. P resojan po takih stališčih je kriteri j izbora za Slovensko biblio­ grafijo p rej preširok kot preozek. Mislim, da ni treba n av ajati član ­ kov, ki im ajo sam o sodobno vred­ nost. V sakdo si jih la h k o poišče sam n p r. z a deset ilot n azaj v Slo- vensk i b ibl iog rafiji 1951. Moram p a zapisati, da je tako gledanje na Slovensko bibliografijo nerealno, zgolj teoretično. Položaj bibliografije p ri nas je daleč od idealnega, na katerem je slonelo gornje razm išljanje. Specialnih b i­ bliografij je tako malo, da niti niso obdelana najak tualnejša področja; izjem a je menda samo narodno­ osvobodilna borba. V takih razm e­ rah je p a č nacionalna bibliografija poklicana, da rešuje, kolikor moro. In Slovenska bibliografija to delo res uspešno opravlja, čeprav kaj­ pak specialnih bibliografij .povsem nadomestiti ne more, pa če bi ikri- terij izbora že bolj razširila. V tem, mislim, je odgovor na oba očitka o izboru Slovenske b i­ bliografije, ki se tu in tam slišita. Šele ko bo bibliografska dejavnost pri nas dobila ustrezno organiza­ cijsko oblilko, morda v posebnem bibliografskem inštitutu z večjim številom ljudi, šele tedaj bo čas, da se Slovenska bibliografija pre­ usmeri. Do tedaj ipa je še daleč, če sodimo po težaivah, s kaiterimi se mora Slovenska bibliografijo otepati, da izhaja vsaj tako, kot izhaja. Jože Muiuba