URN_NBN_SI_DOC-GFAY3V8X
ki je zanim iv, h k rati pa najbolj objektiven in pošten obračun dela založniškega podjetja. Vse naštete bibliografije so se izkazale kot zelo koristne za b i bliotekarje, knjigotržce, razne d ru ge strokovnjake in celo za bolj ra z gledane bralce. Za prihodnost pa se lahko iz n jih učimo, da so ta k i popisi sm otrnejši, če obsegajo d alj še časovno obdobje in če im ajo čim več u streznih kazal in statistik, ki večajo uporabnost in zanim ivost knjige. O bravnavana bibliografija, ki jo je zelo natančno in skrbno sestavil m ariborski višji bibliotekar dr. S ta nislav Kos, je brez dvom a dobra bibliografija. O bsega 1058 enot (za beleženi so časopisi in knjižne iz daje), ki so razvrščene po strok ah UDK. Za tiste, k i jih zanim a, ko liko knjig in k atere so izšle v po sam eznih letih, je poskrbljeno s posebnim pregledom . Strogo k ro nološka razv rstitev v ok viru let pa bi bila verjetn o lahko celo proble m atična. Radovednežem , ki jih za nim a, k atera je bila sploh prva knjiga, ki jo je izdala založba Ob zorja, je ustreženo v uvodu, k jer so om enjeni kot p rv a knjiga m a ri borske založbe Ingoličevi L ukarji. K osov bibliografski opis enot je n atan čen in dosleden, d o stik rat do polnjen še z bibliografsko opombo. K ot n av a ja sam avtor, je im el vse popisane enote razen dveh v rokah — zato je popis lahko enoten in precizen. Tako je p ri m nogih eno ta h naveden celo m esec natisa. N e popolni podatki so dopolnjeni, n e praviln i so popravljeni. P ri pregle du im enskih kazal lahko ugotovi mo, d a n iti ena šifra ni ostala n e razrešena. B ibliograf je im el tu d i srečo, d a si je, v erjetn o tu di zaradi n e prevelikega števila enot, lahko privoščil še vrsto pregledov in k a zal. Razen im enskega in stvarnega kazala, k je r so im ena in pojm i po potrebi še točneje precizirani v oklepaju, npr. M očnik Z dravko (avt.), M oder A lenka (prev.), M ur ska Sobota (talne vode), so v knjigi še statistični pregledi, pregled k njižnih zbirk in kazalo naslovov. S tatistični pregledi obsegajo p re gled izdaj po tisk arnah, po letih in po obsegu. V erjetno bi težko našli še kak vidik, s katereg a n e bi bilo osvetljeno izdajateljsko delo za ložbe. Mogoče bi bilo zanim ivo pogle d a ti še, kje je težišče založniške dejavnosti Obzorij. R azum ljivo je, da je n a prvem m estu leposlovje. Z astopano je s 601 enoto, od tega je k a r 263 izvirnih slovenskih del — razveseljivo dejstvo za naše ra z mere. Od tu jih lite ra tu r sta n a j m očneje zastopani angleška in nem ška (z 89 oz. 87 enotami). Da je založba resn a in n e zgolj kom er cialno usm erjena, dokazujejo še nasled n ja d ejstv a: Z astopana so v večji ali m anjši m eri vsa področja. Izdali so 69 učbenikov, 51 del iz literarn e zgodovine in teorije, 39 biografij in biografskih rom anov, 24 potopisov itd. Seveda navajam tu sam o nekaj inform ativnih po datkov. Slikovne priloge iz popisanih ilu strira n ih k n jig skrbijo, da je naša bibliografija še bolj p rije tn a in p ri kup n a in blažijo strah pred stro gim in suhoparnim nizanjem podat kov. Če se ne bi ob tej publikaciji oglašali tako pozno, bi bilo prav, d a bi čestitali založbi O bzorja za opravljeno delo, predvsem p a za Bibliografijo, iz katere m orem o spoznati to delo p a tu d i njeno za ložniško politiko in usm erjenost in s tem tu d i delež prispevka k slo venski kultu ri. Bo&a pleničar 164 K n již n ica 16/1972
RkJQdWJsaXNoZXIy