URN_NBN_SI_DOC-GFLLOSZR

z višješolsko — 209, s sred n jo 498, z nižjo — 252 k n jižničnih de­ lavcev. Iz n avedenih pod atko v je razvidno, da je m ed knjižničnim i de­ lavci veliko število tistih z nižjo strokovno izobrazbo — 252 (25 %). Ta p o d atek je sam po sebi dovolj zgovoren, saj nam kaže v kolikš­ nem obsegu so bile k n jižn ičn e usluge n a nizki ra v n i v tistih k n již ­ nicah, k je r so zaposleni knjižn ičn i delavci z nižjo izobrazbo. R azveseljivo pa je, da se vse pogosteje v k n jižn icah zaposlujejo delavci z visoko in višjo kvalifikacijo, število tistih z nižjo šolsko izobrazbo pa se m anjša. K tem u je pripom ogel tu d i zakon o k njiž­ ničarstv u , ki m ed stro k o v n i knjižn ičarsk i k a d e r ne sp rejem a več delavcev z nižjo izobrazbo. Z anim ivo je, da sta se znašla m ed vodstvenim i delavci knjižnic tu d i dva delavca z nižjo šolsko izobrazbo, 34 p a s srednjo. D rugi vodilni delavci knjižnic so im eli tak šn ele kvalifikacije: d oktor zna­ nosti — 1, m ag ister — 1, z visokošolsko izobrazbo — 27, z v išje­ šolsko — 34. K akor p ri strokovnem knjižničnem k a d ru je tu d i pri vodilnih delavcih knjižnic opazna tendenca, da so vedno številnejši delavci z visokošolsko izobrazbo. Od vseh 1000 knjižn ičn ih delavcev jih im a 328 o p rav ljen stro ­ kovni izpit. Novi zakon o k n již n ič arstv u zah tev a od vseh strokovnih knjižn ičn ih delavcev, da opravijo stro k o v n i izpit, sicer ne m orejo o p ra v lja ti k n jižničarskega dela. Z akon je sam o p o trd ilo že u staljen e prakse. O p ra v ljan je stroko vnih izpitov se v S rb iji nam reč nikoli ni p retrg alo , n iti ted aj ne, ko je p ren eh a l v e lja ti zakon o javnih uslužbencih. V zad n jih le tih pa je p rav ilo m a n a leto opravilo stro ­ kovni izpit čez 100 knjižn ičn ih delavcev iz različnih knjižnic v re ­ publiki (vključeni sta tu d i pokrajini). V iden n ap red ek je opaziti n a p odročju šolanja knjižničnega k a ­ dra. N a filozofski fa k u lte ti v B eogradu bodo štu d e n tje v III. in IV. sem estru lahko na vseh oddelkih štu d ira li b ib lio tek arstv o . Učni n a č rti in p ro g ram i so že sestavljeni, pouk pa se bo km alu začel. U v ajan je štu d ija b ib lio tek a rstv a n a fa k u lte ti je zelo pom em bna sestav in a stroko vnega u čv rščev an ja knjižn ičarstv a. U sposablja ga, da se še bolj vsestran sk o vrašča v vse razv o jn e tokove naše družbe in sistem a te r veča svoj p rispevek k tem u razvoju. K n jižnične zgradbe, prostori in oprema S kupno število p rostorov 100 lju d sk ih knjižnic je v le tu 1976 obsegalo 1332 prostorov s p ro sto rn in o ok. 46.290 m 2. Od tega odpade 13.053 m 2 n a čitalniške pro sto re s 8562 sedeži za bralce. Od 100 kn již-