URN_NBN_SI_DOC-GFLLOSZR

nie jih im a 31 la stn e prostore. S tak šn im stan jem k njižnic k ajp a d a ne m orem o b iti zadovoljni. T oda vse bolj je očitna skrb družbe, da bi se prostorsko v p ra ša n je kn jižnic reševalo u čin koviteje bodisi z ad aptacijo sta rih zgradb bodisi s p o stav lja n je m novih. V m anjših občinah navadn o zagotavljajo p o treb n e in fu nkcionalne pro sto re knjižnic v novih k u ltu rn ih dom ovih. V večjih m estih (Svetozarevo, Niš, Č ačak idr.) skušajo p rid o b iti za knjižnice posebne zgradbe. P ri p rid o b iv an ju pro sto ro v za knjižnice bodisi z ad aptacijo že pozidanih ali šele p ro je k tira n ih novih stav b je tre b a vedno u pošte­ vati, da m orajo b iti h k ra ti fu nkcionalne in estetsko dognane. Takšno pomoč daje knjižnicam p ro je k tiv n i atelje N arodne b ib lioteke S rbije, na k ate reg a se obračajo po pom oč tu d i knjižnice iz d ru g ih republik. N anj se obračajo šolske, specialne in d ru g e knjižnice. Finančna sredstva lju d sk ih knjižnic Vseh finančnih sred stev za 100 knjižnic v S rb iji je bilo v letu 1976 sku paj 71,847.000 din, od tega za nabavo knjižničnega m a­ te ria la 8,721.000 din, za in vesticije 2,143.000 din, za oprem o 1,982.000 din, ostanek je bil nam en jen m ateria ln im stroškom . Če­ p ra v se ne bomo spuščali v podrobnejšo analizo finančnega položaja knjižnic, m oram o p rib iti, da so sredstva, n am en jen a nabavi knjig, in v esticijam in oprem i, p re m a jh n a in da resno n ačen jajo m aterialn o bazo knjižnic, ozirom a om ejujejo in zavirajo h itre jšo ra st k n jižn i­ čarstva. S tem pa se z astav lja v p rašan je, ali so zagotovljene osnovne fu nk cije knjižnic. A k tiv n o s t k n jižnic na področju popularizacije knjige in branja L ju dsk e knjižnice v S rb iji posvečajo veliko pozornost p o pula­ rizaciji k n jig e in b ra n ja , v koliko r jim teg a ne p rep reču je veliko p o m an jk a n je prostorov. M alo k atera k n jižn ica prem o re lastno dvo­ rano za o rg an iziran je m anifestacij za večje število bralcev, zato so v eč k rat p risiljen e u p o ra b lja ti p ro sto re d ru g ih ustanov, čeprav je uspeh v ta k ih p rim erih veliko m anjši kot v tistih, ko so p rire d itv e v knjižnici sam i. V le tu 1976 so lju d sk e knjižnice v S rb iji o rg an izirale 571 lite ­ ra rn ih večerov, n a k a te rih je bilo p riso tn ih 72.000 obiskovalcev. O r­ g a n iziran ih je bilo 937 razstav, ki si jih je ogledalo 249.752 obisko­ valcev. Za o troke je bilo p rire je n ih 272 p redstav, ki si jih je ogledalo 39.673 n ajm la jših bralcev.