URN_NBN_SI_DOC-GR9KRYIP

prebivalcem L ju bljane in kran jsk e dežele tu jih znanstvenih knjig, am pak da je tu jem u knjigotrške­ m u svetu, zbranem u na m ednarod­ nem knjižnem sejm u v F ran k fu rtu , pokazal n a knjigotrško tradicijo v L jubljani. Jeseni 1678 je na 128 straneh knjižnega kataloga knjigotržec in tisk ar Jan ez K rstn ik M ayr ponujal naprodaj zalogo nad 2500 različ­ nih knjig in s tem opozoril n a z a ­ četek svojega delovanja v L ju b ­ ljani. Po skoraj stoletni p rek ini­ tvi, ki se je začela z izgonom p rv e­ ga ljubljanskega tisk arja Janža M andelca, zaslužnega pospeševal­ ca slovenske knjižne produkcije v 16. stoletju, iz dežele, je pom enil M ayrjev nastop začetek n ep rek i­ njenega razvoja tisk arstv a na Slo­ venskem . M ayrjev sejem ski k a ta ­ log p a je n ajstarejši knjigotrški katalog n a slovenskem k u lturnem področju in je bil sestavljen po vzorcu katalogov te vrste, kak or so jih večji evropski knjigotrški podjetniki že nad sto let izdajali za velike knjižne sejm e v F ra n k ­ fu rtu ali Leipzigu. V endar M ayr­ jev katalog ni bil nam enjen k n již­ nem u sejm u takšne vrste, am pak zgolj prvi razprodaji knjig v n je ­ govi na novo odprti kn jig am i v L jubljani. V njem so bili za štiri strokovna zaglavja razvrščeni ti­ ski, ki jih je novi lju b ljan sk i ti­ sk ar in knjigotržec prinesel s se­ boj iz Salzburga, k je r je dotlej deloval. N ajobsežnejši je bil izbor del s hum anističnega področja, ki je posebej zajel filozofske, jeziko­ slovne, zgodovinske in m atem atič­ ne spise, učne knjige za gim nazije in dela s področja m ehanike v la ­ tinskem te r posebej zgodovinske, politične in filozofske spise v n em ­ škem, francoskem in italijanskem jeziku; ta del kataloga je obsegal skupaj 45 strani. Na dve jezikovni področji, latinsko in nem ško, je b i­ lo razdeljeno tudi drugo največje 196 strokovno področje, ki je navajalo dela s področja teologije (34 s tra ­ ni). M anj obsežen je bil popis p ra- voznanskih (26 strani) in m edi­ cinskih (16 strani) knjig, m edtem ko je bilo glasbenih del v katalogu sam o 18 (1 stran). — V sekakor bi bil zanim iv in potreben podrob­ nejši študij v katalogu ev id en tira­ nega knjižnega gradiva, ki naj bi npr. dognal odnos M ayrjevega iz­ bora knjig do sočasne evropske znanstvene m isli in tiskarske p ro ­ dukcije, ali pa pokazal, koliko teh del je našlo pot v ted an je p rivatn e knjižne zbirke kran jsk ih plem i­ ških rodbin, ustanavljajočih se znanstvenih dru štev in šol te r p re ­ ko n jih v fonde poznejših in seda­ n jih jav n ih znanstvenih knjižnic. M orda bi študij tega gradiva opo­ zoril tudi na kakega avtorja, ki bi sodil v okvir slovenske retro ­ spektivne bibliografije in k ulturn e zgodovine starejšega obdobja. V sekakor je faksim ilirana izd a­ ja prvega v L jubljani izdanega knjigotrškega kataloga založniško dejanje, ki je v čast založnici M ladinski knjigi in ki zasluži vso pozornost slovenske k u ltu rn e ja v ­ nosti, zlasti knjigotrške in biblio­ tekarske. K ratk a sprem na beseda B ranka Reispa, bibliotekarja K njižnice N arodnega m uzeja v L jubljani, ki h ran i u n ik at origi­ nalnega M ayrjevega knjigotrškega kataloga, pregledno inform ira o n astan ku in usodi tega zanim ive­ ga k u lturnega dokum enta. Branko Berčič