URN_NBN_SI_DOC-H0RANHQL

DANES Matija Stepišnik Mostograditel j na egotripu Na tem mestu smo zapisali, da je bilo dobro, da je "koalicija ogorče- nja" z (začasnim?) imenovanjem Viranta na čelo državnega zbora presekala egomanično klofutanje med Jankovicem in Pahorjem. Zdaj velja enako odločno poudariti, kar novemu "mostograditelju na Slovenskem" te dni sporočajo mnogi, tudi njegovi politični soborci. Uspeli manever, po katerem se je zavihtel na vrh hrama demokracije in si dvignil ceno, ni alibi za blokado sestavlja- nja nove vlade, zato bi bilo nujno, da Virant stopi iz prijetnega soja žarometov in se zave politične realnosti. Ponudba, politični prosti spis s splošno znanimi resnicami o Sloveniji danes in jutri, ki jo je trio misionarjev za iskanje nadstran- karskega (super)strokovnjaka, poslal včeraj ostalim strankam, je kazalnik neodgovornosti, skrite v celofanu deklarirane visoke povezovalnosti. Pozicioniranje pred koalicijskimi pogajanji je legitimno, dokler ne postane ceneno trgovanje na podlagi osebnih egotripov in ambicij. Virantov trio, ki ima skupaj manj glasov kot Jankovic ali Janša sama, je na meji. Za vlado narodne enotnosti ni soglasja. Zanj v tem trenutku tudi ni potrebe. Slovenija je imela volitve, na katerih je volilno telo razdelilo politično moč. Iskanje nadstran- karskega mesije za vlado ustavne večine ali narodne enotnosti bi bila lahko zadnja možnost po pokopu idej političnih vlad, izpeljanih iz volilne matematike. V izogib belgijskemu scenariju. Država, ki je z interventnim zakonom delno ustavila spiralo javnofinančne destabilizacije, potrebuje politično močno in socialno-ekonomsko učinkovito vlado. In potrebuje odločno, konstruktivno opozicijo. Lahko se strinjamo, da so krizne razmere v državi takšne, da terjajo širši politični konsenz o recimo desetih ključnih točkah za razvojni preboj, a vedeti se mora, kdo nosi največjo odgovornost. Na neki točki se Virantu igra lahko sesuje. Ve, da je pot od zmagovalca do luzerja kratka. Tudi naslednji teden mu bo ostalo vprašanje, ali bo iz sredine sestopil proti Janko- vicu ali Janši. Oboje nosi tveganja. Verjetno ga politično intimno bolj vleče k šefu SDS, a se zaveda, da je Jankovic dobil volitve in so njega volili v pomembni meri, ker na desni sredini ne odobravajo Janševe politike. Virantova konstruktivnost prejšnjega tedna hitro postaja destruktivna. Obenem (spet) ilustrira perečo past političnega sistema, po katerem so manjše stranke vse bolj požrešni, izsiljeval- ski ječarji realnih ali potencialnih koalicij. In na koncu tudi države. Z u p an Franc Kangler napo- veduje kulturno eksplozijo v 2012 - no, t a vsaj n e v a r na ni. SD podpira relativnega zmagovalca Predsedniki Liste Virant, Desusa in SLS so strankam poslali pobudo za vlado ustavne večine, ker da niti Zoran Jankovič niti Janez Janša verjetno ne bosta mogla oblikovati trdne vlade, in ji dodali 12 programskih točk stranke. Podpredsednik SD Patrick Vlačič pravi, da pričakujejo oblikova- nje vlade čimprej. Podpirajo relativ- nega zmagovalca Jankovica, pravico ima, pravijo, da državni zbor o njem glasuje. SD ga misli podpreti za bo- dočega premierja, "vse druge zgodbe so ta trenutek nerelevantne". Si pa od predsednika Pozitivne Slovenije želijo večjega tempa. Pripombe na predlaga- no koalicijsko pogodbo so dali, dobili so tudi pripombe Državljanske liste Gregorja Viranta na ta dokument, za- dovoljni so, da je bila večina njiho- vih sprejeta, "vendar so tiste, ki so prišle iz druge strani, še odprte in jih moramo še predebatirati". O ministr- skih mestih še niso govorili, ker da je treba na podlagi vsebine izbrati prave ljudi. Od septembra nimamo vlade s polnimi pooblastili, opozarja Vlačič, in to je slabo za državo. Borut Pahor je še v bolnišnici, neuradno se sliši, da v SD nekateri vztrajajo, da zanj mora biti prostor v potencialni Jankovice- vi vladi. No, vprašanje je, kje se Pahor sam vidi, potem ko ni bil izvoljen za predsednika parlamenta. VANESSA COKL LAURA ŠTRASER MATIJA STEPIŠNIK Pobudo za oblikovanje vlade ustav- ne večine ali vlade narodne enotno- sti, spisano na slabih dveh straneh papirja, so predsedniki ad hoc povo- lilnega sredinskega trojčka, prvi mož državnega zbora Gregor Virant (Drža- vljanska lista), Karl Erjavec (Desus) in Radovan Žerjav (SLS), ki imajo skupaj 20 poslanskih sedežev, včeraj posla- li preostalim strankam. Potem pa sta se zlasti vrhova Virantove in Erjavče- ve stranke zavila v molk. Do popra- zničnega torka pričakujejo odziv, če z vlado narodne enotnosti ne bo nič, pa bodo v SLS počakali, da predsednik republike predlaga mandatarja. Legi- timno je, pravijo v stranki, da (prvi) možnost dobi predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Jankovic, šefu države pa so iz SLS sporočili, da se v Janko- vicevi vladi ne vidijo. Slovenija, pravijo v Virant-Erjavec- Žerjavovem trojčku, čimprej potrebuje trdno vlado s široko podporo parla- mentarnih strank, a da relativnemu zmagovalcu volitev (Jankovicu) ver- jetno ne bo uspelo oblikovati takšne koalicije, predsedniku druge najmoč- nejše parlamentarne stranke (Janezu Janši) pa tudi ne. Zato predlagajo, naj politika stopi korak nazaj, se odreče prestižnim in ideološkim bojem ter odpre možnost za vlado narodne eno- tnosti ali vsaj ustavne večine (torej podprte z najmanj 60 poslanci in poslankami), sestavljene iz ljudi, ki zaradi svoje strokovnosti in politič- ne zmernosti uživajo zaupanje večine parlamenta in širše javnosti. In: man- datar takšne vlade ne bi bil predsednik katere od parlamentarnih strank. Vlačič: Čimprej naj bo vlada Odgovor iz SD je prišel že včeraj po- poldne, s seje predsedstva Pahorjeve Ideja vlade narodne enotnosti je povzročila prvo neenotnost v Državljanski listi. Janez Šušteršič in Gregor Virant jo imata na prvem mestu, Marko Pavliha pa na predzadnjem, pred odhodom stranke v opozicijo. (Robert Balen) Pavliha: Ni zmagala naša stranka Povsem enotni pa o vladi narodne enotnosti tudi v Virantovi stranki niso. To je jasno vsaj od predsinoči, ko eden od iniciatorjev stranke in član strankinega sveta Marko Pavliha edini ni glasoval za povolilni scenarij Drža- vljanske liste, po katerem je na prvem mestu poskus z vlado narodne eno- tnosti, ker da Slovenija morda bolj kot kdajkoli potrebuje vlado, ki jo bo zdru- žila, ne razdvajala. Pavliha je včeraj še v svojem blogu napisal, zakaj se ne strinja "z dr. Virantom". Ljudje so vse bolj zbegani, zmedeni in jezni, pravi, "saj imajo dovolj političnih igric, ma- tematičnih mahinacij in permutacij". Večina da je najbrž bolj ali manj odo- bravala "dogodke v državnem zboru na črno sredo", zdaj pa pričakujejo, da Osnutek programa morebitne vlade narodne enotnosti 1 zagon gospodarstva od sprostitve posojilnega krča do velikih investicij v javno-zasebnem partnerstvu poenostavitev trga dela boljši zdravstveni sistem spodbude za zaposlovanje, davčna razbremenitev dela, zmanjšanje sive ekonomije varne in pravične pokojnine, finančno vzdržen pokojninski sistem finančna stabilnost skrčena pravica do referenduma učinkovita pravna država v vladi največ 12 ministrstev odprava sodnih zaostankov do konca leta 2015 intenzivna debirokratizacija države boj proti korupciji VEČER bo vlada oblikovana v skladu z volil- nim izidom. To po Pavlihi pomeni, da mora (prvi) Zoran Jankovic dobiti mo- žnost, da oblikuje vlado. Državljanski listi pa se spodobi, da kot deklarira- na sredinska, sodelovalna in spravna stranka upošteva demokratično abe- cedo in gre za zdaj naprej po planu A: nadaljuje pogajanja z relativnim zma- govalcem volitev in poskuša uskladi- ti še nekaj preostalih, menda ne več veliko odprtih programskih zadev. Plan B bi bila pogajanja z drugouvr- ščenim Janšo, šele plan C vlada naro- dne enotnosti, zadnji plan pa - umik v opozicijo. Svet Državljanske liste pa ni šel po Pavlihovem vrstnem redu, temveč je podprl "Virantovo oziroma Šušteršičevo idejo pod točko C". Pavli- ha je bil pa proti. "Strankarski interesi pač ne bi smeli nikoli prevladati nad ljudstvom, osebno moralo, etiko in temeljnimi demokratičnimi vredno- tami," je odblogal. Za Večer je včeraj razburjen, ker da ga v stranki zaradi njegovega glasu proti pribijajo na križ, dodal: "Smo na četrtem mestu in ob- našati se moramo primerno volilnemu rezultatu in naši sredinski politični usmeritvi." V manj kot treh dneh sest milijonov uspesnih klikov Vse se vidi, so z javno bazo podatkov o vrednosti nepremičnin v državi zadovoljni pri Geodetski upravi, informacijska pooblaščenka pa pravi, da česa takšnega v Evropi ne pozna prvi pogled nimajo javnega značaja in se z njihovo objavo ne streže javnemu interesu, razglasila embargo na jav- nost takšne nepremičninske evidence, a ugotavlja, da je zakon o vrednotenju nepremičnin napisan tako široko, da tako rekoč vse dovoljuje. Možnost, ki ostane, je, da ustavno sodišče v zakonu o vrednotenju nepremičnin odkri- je protiustavnost. Nekatere člene (in pravilnik o vrstah in vsebini potrdil iz zbirk geodetskih podatkov ter o načinu izkazovanja podatkov) so od Pirc Musarjeve že pred meseci posla- li ustavnim sodnikom v ustavnoso- dno presojo, a še niso prišli na vrsto. Generalni sekretar ustavnega sodišča dr. Erik Kerševan pravi, da je ta zadeva absolutno prednostna in v pri- pravi za nadaljnjo obravnavo, a da je tačas na ustavnem sodišču skoraj 1200 nerešenih zadev, od njih pa 173 abso- lutno prednostnih in 257 prednostnih, zato težko napove, kdaj bo rešena. Informacijska pooblaščenka ustav- no sodišče med drugim opozarja, da elektronsko dostopne javne knjige znajo hitro postati tarča, prostor nepoo- blaščenih vdorov v zasebnost na primer zasledovalcev poslovnih interesov in tudi storilcev protipravnih dejanj. Pred- pogoj informacijske zasebnosti je, da se osebni podatki zbirajo le za strogo do- Javni podatki o ocenjenih vrednostih nepremičnin VANESSA COKL Skoraj šest milijonov uspešnih in- ternetnih poizvedb so pri Geodetski upravi našteli od torka, ko so javnosti dostopne naredili podatke o vredno- sti vseh nepremičnin v državi. Vaših in sosedovih. Od nepremičnin poli- tikov, državnih funkcionarjev, ki so javne osebe, do premoženja "običaj- nih" Slovencev. Prvi dan je bilo uspe- šnih klikov 1,36 milijona, v sredo 2,5 milijona, včeraj do 13. ure 1,7 milijo- na. Vmes so se v četrtek zrušile spletne strani vlade, vključno z internetnim mestom ministrstva za okolje in pro- stor ter geodetov, a uradno ni krivo klikanje za nepremičninskimi podat- ki. Povprečje običajnih dnevnih poi- zvedb je: 298 tisoč. Poslej lahko vsakdo vidi vse, "tako kot v skandinavskih državah", je zado- voljen direktor Geodetske uprave Aleš Seliškar. No, ministrstvo za okolje in prostor ni povedalo, kje v Skandina- viji so prosto, brez vseh omejitev, do- stopni podatki o nepremičninah, bolj natančno: o zasebni lastnini in koliko je vredna pa kje je in čigava ... Infor- macijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar pravi, da ne pozna takšnega pri- mera v Evropi. Intenzivno preverja, ali bi lahko, da zavaruje podatke, ki že na Zoran Jankovic hiša na Golovcu + zemljišče 461.000 € hiša v Grosupljem 183 m 2 292.810 € travnik v Bovcu 2.325 € Gregor Virant hiša v Domžalah 308 m 2 290.739 € Janez Janša hiša v Bovcu 70.000 € hiša pri Velenju + zemljišče 111.000 € stanovanje v Ljubljani 248.000 € zemljišče v Grosupljem 20.000 € Borut Pahor stanovanje v Trnovem 227.000 € hiša v Šempetru 164.000 € Karl Erjavec hiša v Naklem 195.000 € Radovan Žerjav hiša v okolici Murske Sobote 109.000 € Gregor Golobič hiša in posestvo v Vinjolah 441.287 € stanovanje v Ljubljani 294.000 € Milan Kučan hiša v Ljubljani 398.000 € Janez Stanovnik hiša v Ljubljani 348.000 € Franc Kangler hiša v Zimici 136.300 € stanovanje v Mariboru 121.5000 € stanovanje v Mariboru 68.629 € Miro Senica stanovanje v Ljubljani 711.300 € stanovanje v Ljubljani 134.400 € Opomba: Izbrani izpostavljen i predstavnik i politike ali druge javne osebnost i so lastniki ali solastnik i teh nepremičnin . VEČER Vir : Gurs, Finance ločene namene. In da niso pretirani, temveč v mejah namenov, zaradi kate- rih se zbirajo in obdelujejo. V konkre- tnem primeru tako rekoč "big brother" registra nepremičnin pa pri informa- cijski pooblaščenki vidijo nedoločno in prekomerno zbiranje osebnih podat- kov, ki grobo posega v posameznikovo zasebnost. In v nedotakljivost lastnine, ki je pri nas celo ustavno varovana. LEVO SPODAJ