URN_NBN_SI_DOC-H0SPNL9D

DANES Jelka Zupanič Resnice "Če bi vam naslednji mesec izplačali vašo bruto plačo, kako bi se odločili? Bi dali skoraj 23 odstotkov te plače za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje ali bi šli na počitnice na Havaje?" Tako se je ob razmišljanju o pokojnin- ski reformi, ki ji večina Slovencev dobra dva tedna pred referendu- mom ne ploska, vprašal razvojni minister Gaspari. In bil prepričan, da bi imeli v nekaj letih zelo hudo socialno krizo. A resnica je, da danes tako misli on in njegovi somišljeniki, mnogi pa so prepričani, da bi Bismarckovo pokojninsko zavarovanje zlahka končno zamenjali za individual- no. Bi pač vsak poskrbel zase. In se predvsem ne bi vsakih deset let srečeval z novimi in novimi idejami reformatorjev, ki določajo, pod kakšnimi pogoji in predvsem kdaj bo lahko človek odložil delo in se upokojil. Vse bi jim tako sporočila zavarovalnica. A kje je resnica? Za tiste, tik pred upokojitvijo, v upokojitvi po starem, pa naj stane, kolikor stane. Vsaj zdi se, da je tako. Za tiste, ki novi reformi ne morejo uiti, je resnica v sprijaznjenju z razumno pojasnjenimi dejstvi in izračuni, kaj jih čaka. Ko so vplačali že dve tretjini zavarova- nja ali še več, pač nimajo več velike izbire. Za generacijo v kariernem vzponu počiva resnica v čistih računih, saj imajo v sredini vplačevanja za zdaj 40- letnega zavarovanja čisti računi ne le smisel, ampak so tudi vzpodbuda za nadaljnjo lastno skrb za varno starost. Za mlade, ki so šele vstopili v življenjski delovni ring, je resnica daleč stran od Bismarcka in njegove medgene- racijske solidarnosti. Kaj si mislijo o računu, ki bi jim ga za pokojnin- sko preživetje že upokojenih Slovencev izstavila politika, mladi, ki so še brez trajne zaposlitve, piše na spletnih forumih. Tudi že upokojeni poznajo resnico, ki jih bo doletela brez pokojninske reforme. Pokojnine gotovo ne bodo višje. In kaj išče v vsem skupaj še slovenska javnofinančna resnica o ceni, ki naj bi jo družba plačala, če pokojninske reforme ljudje ne bi potrdili? Za zdaj se zdi, da so resnice posameznika krepko bolj prepričljive kot resnice, s katerimi nas tik pred zdajci bombardirajo politiki in celo ugledni ekonomi- sti. A ker nam ne eni ne drugi še ne žugajo z višjimi davki, s pripravljenimi zamrznitvami pa ravnajo v rokavicah, bi lahko prihajajoča dva tedna porabili še za razmislek, kaj nas lahko povezuje in zakaj se venomer sklicujemo na to, da je Slovenija socialna država. Žerjav meni, da bi Slovenijo rešil svet modrecev. Politiki se o tem, kdo so to, gotovo ne bodo mogli dogovoriti. Torej nas lahko tega vpraša- nja reši še en referendum. LEVO SPODAJ Dvig davkov ni rešitev za pokojninsko reformo Za ministra Mitjo Gasparija je pokojninska reforma razumno prilagajanje hitremu ^ staranju Slovencev. Če bi pokojninska reforma padla, bi morali vsako leto prihraniti 300 milijonov evrov JELKA ZUPANIC V pričakovanju odločitve, kaj bo prine- sla pokojninska reforma, se število upo- kojencev pri nas nerazumno povečuje, kar tistim, ki se hitijo upokojevati, ne prinaša ugodnosti, se je včeraj vključil v predreferendumska prepričevanja ljudi še minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari. "Če bi si prera- čunali, kdaj v pokoj, bi ugotovili, da bi imeli, če bi počakali leto ali dve, boljšo pokojnino, kot jo imajo sedaj, ko se na hitro upokojujejo po starem zakonu," je sporočil mladim upokojencem. Bodo delali po deset ur na vso moč S podatki je Slovence znova spomnil, kako nezadržno se staramo. Razmerje med tistimi, ki plačujejo pokojninsko zavarovanje, in med upokojenci se je v minulem desetletju zmanjšalo z 1,71 zavarovanca na upokojenca na 1,54 zavarovanca na upokojenca. Ob tem se podaljšuje pričakovana življenjska doba Slovencev, delež aktivne popula- cije pa se v prihodnjih letih v primerja- vi s starajočo zmanjšuje. Brez reforme torej ne bo šlo, kajti, "kdo bo to finan- ciral", se je vprašal Gaspari. In si odgo- voril, da majhna skupina aktivnih, kar pomeni, "da bodo lahko delali več kot deset ur na dan in bili najbolj produk- tivni v Evropi, če naj bi to vzdržali ob zdajšnjem pokojninskem sistemu". To je tisti problem Slovenije, ki se ga "s kratkoročnimi političnimi ukrepi ali z izjavami ne da spremeniti", je menil, Slovenija pa se v primerjavi z Avstrijo, Francijo, Nemčijo in Švedsko pri tako hitro starajočem se prebivalstvu odziva s podaljšanjem delovne dobe najmanj pozitivno. Ob tem je Gaspari zatrdil, da novi pokojninski zakon ne prinaša dramatičnih sprememb in poslabšanj, ampak "gre za razumno prilagajanje ti- stega, kar moramo prilagoditi" demo- grafskim dejstvom. Odmerni odstotki za pokojnino so "celo boljši, res pa je, da je treba kakšno leto dlje delati". Potrebni prihranki brez pokojninske reforme 2011 2012 2013 mio. € % BDP 2011 mio. € % BDP 2012 mio. E % BDP 2013 Skupaj 300 0,8 300 0,8 300 0,7 1. MFO/letni učinek 1 220 0,6 220 0,6 220 0,6 2. Rast upok./višja 2 50 0,1 50 0,1 50 0,1 3. Višji stroški financiranja dolga 3 30 0,1 30 0,1 30 0,0 Mitja Gaspari: "Če bi si preračunali, kdaj v pokoj, bi ugotovili, da bi Imeli, če bi poča- kali leto ali dve, boljšo pokojnino, kot jo imajo sedaj, ko se na hitro upokojujejo po starem zakonu." (Tit Košir) Potrebni dodatni letni prihranki zaradi doseganja srednjeročnega finančnega cilja Učinek povečane rasti starostnega upokojevanja zaradi odlašanja sprejetja ZPIZ-2 Ocenjeni višji stroški financiranja dolga širše države zaradi poslabšanja ratinga države ob nesprejetju ZPIZ-2 VEČER Vir : Služba Vlade RS za razvoj in evropske zadev "Ne" bi nas letno stal 3 0 0 milijonov evrov In koliko bi nas stalo, če pokojninski zakon ne bi bil sprejet? Bi bila ceha 30 ali 300 milijonov evrov letno? Žal prej 300 kot 30, je dejal Gaspari. In pojasnil, da bi Sloveniji nesprejetje pokojninske- ga zakona pričakovano prineslo nižjo bonitetno oceno, ki bi letne stroške fi- nanciranja dolga povečala za okoli 30 milijonov evrov letno. Dodatnih 50 mi- lijonov evrov letno bi potrebovali zara- di hitrejšega starostnega upokojevanja, kot je predvideno v novem zakonu. Naj- višji pa bi bil letni račun zaradi nedose- ganja srednjeročnega fiskalnega cilja. Ocenjujejo ga na 220 milijonov evrov letno. Slovenija se je namreč zavezala k doseganju stabilizacijskih ciljev, če jih ne bo izpolnila, pa bo EU od Slovenije zahtevala hitrejšo stabilizacijo javnih financ od trenutno predvidene. "Za kaj gre? Ljudje mislijo, da je treba narediti samo enkratno prilagoditev v enem letu in bomo s tem dosegli vse prilago- ditve, ki jih zahteva neizvedena pokoj- ninska reforma. Žal ni tako, ampak je treba vsako leto posebej poskrbeti za najmanj 220 milijonov evrov prihran- kov, da bi vzdrževali potrebni sred- njeročni fiskalni cilj. Če ga ne bomo vzdrževali, nas čakajo kazni, ki so ve- zane za posamezno državo in tukaj Slo- venija ne more biti nobena izjema. In ta reč se ne bo začela odvijati šele leta 2025, ampak že v obdobju med 2011 in 2015," je povedal Gaspari. In menil še: "Nekateri bi rekli, daje mogoče ta prob- lem rešiti zgolj z rešitvijo enega tajkun- skega problema, ki bi bil vreden 300 ali 400 milijonov evrov, ampak s tem problema ne bi rešili več kot za eno leto. Leta pa se kopičijo in potrebovali bi precej tajkunskih primerov, da bi re- šili več let, čeprav mislim, da je ta kriti- ka sicer upravičena." Je rešitev v dvigu davkov? Tudi dvig davkov po Gaspariju ni rešitev. Dvig dohodninske stopnje z 41 na 45 odstotkov bi prinesla slabih 70 milijonov evrov, kar bi bilo "veliko spre- memb za relativno malo denarja". Zahteva za dvig prispevkov delodajalcev za 6 odstotnih točk bi izjemno poslabšala konkurenčnost podjetij, znižalo bi se zaposlovanje, prispevkov bi bilo še manj. Tudi razširitev osnove za pri- spevke bi prenesla kaj malo denarja, okoli 40 milijonov evrov. Preostaneta še davek na nepremičnine, ki bi bil koristen, in dvig DDV. A bi slednji poslabšal standard manj premožnih prebivalcev in ga Gaspari za letos ne napoveduje, o dvigu DDV v prihodnjem letu pa ni želel ugibati. Že prihodnji mesec naj bi vlada ponudila rebalans letošnjega proračuna. Ekonomisti za pokojninsko reformo Včeraj je tudi dvanajst uglednih slovenskih ekonomistov v pismu javnosti sporočilo, da podpirajo novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavaro- vanju. Tine Stanovnik, Ivan Ribnikar, Boris Majcen, Peter Groznik, Mojmir Mrak, Janez Prašnikar,A-lešBerk Skok, Jože Mencinger, RastoO-vin,Marjan Senjur, Dušan Mramor in Bogomir Kovač so prepričani, da Slovenija potrebu- je takšno prenovo pokojninskega sistema, ker "izboljšuje dolgoročni socialni položaj slovenskih državljanov". Zavedajo se, da mnogi zaposleni in upoko- jeni reforme ne podpirajo, a menijo, da prinaša v sedanjih razmerah novi zakon več koristi kot škode in da prednosti daleč odtehtajo pomanjkljivosti. "Zakon, ki dejansko predstavlja kar pokojninsko reformo, zagotavlja srednje- ročno fiskalno vzdržnost in stabilno financiranje pokojninskega sistema vsaj do leta 2025," so zapisali. "Superhikove" podtalne operacije v Sloveniji Korupcija generira revščino in zavira razvoj je bila rdeča nit včerajš- nje razprave v državnem svetu o povezanosti revš- čine, korupcije in razvoja UROŠ ESIH Javno razpravo je pripravilo društvo Integriteta, ki se zavzema za etičnost javnega delovanja. V javni razpravi so ugledni sogovorniki poskušali anali- zirati verižni učinek, ki ga ima korup- cija na odtujitev javnih sredstev, kar posledično vodi do znižanja sredstev za javne socialne storitve (zdravstvo, izobraževanje in zmanjševanje revšči- ne) in povzroča vse večje razlike v ka- kovosti življenja. "Korupcija je zaviralka razvoja demokracije v Sloveniji, s sistemsko korupcijo pa država vse bolj postaja ujetnica elit," je uvodoma povedal Blaž Kavčič, predsednik državnega sveta. V Sloveniji se po njegovem vedno bolj srečujemo tudi s plenilskimi elitami, ki se zajedajo v javna sredstva, kar je eden glavnih razlogov, da se revščina pri nas ne odpravlja. "Dvodomni par- lament je korektiv demokratičnega primanjkljaja v Sloveniji," je rešitev ponudil Kavčič. Revščina in korupcija imata več obrazov, je opozoril razvojni ekono- mist dr. Jože P. Damijan z Ekonom- ske fakultete v Ljubljani, kjer predava predmet korupcija in razvoj. "Osnovni problem korupcije je, da znižuje gospo- darsko učinkovitost," je temeljna Dami- janova ugotovitev. Ekonomski stroški korupcije so še neenake možnosti za državljane, manj tujih investicij in po- večana neučinkovitost gospodarstva. Ekonomist dr. Jože Mencinger je k povezavi korupcije in gospodarske učinkovitosti dodal, da revščine v svetu ni mogoče zmanjševati z dvigo- vanjem konkurenčnosti. Če vse države dvigujejo konkurenčnost, razlike osta- jajo, pojasnjuje Mencinger. Z revščino se spopada tudi Evropska unija, kjer živi kar 80 milijonov revnih, od tega 20 milijonov otrok in osem odstotkov delovno aktivnih prebivalcev. V Evro- pi že 30 let pada delež dela v strukturi BDP, kar je glavni razlog, tako Mencin- ger, da naraščajo razlike in revščina. Strategija Evropa 2020 po njegovem vsebuje veliko praznih besed, a nekaj dobrih realnih ciljev. Med njimi sta dvig zaposlenosti na 75 odstotkov v starostni skupini od 15 do 64 let in dvig vlaganj v raziskave in razvoj na tri odstotke BDP. "Več korupcije pomeni več revšči- ne," na osnovi svojega znanstvenega dela ugotavlja dr. Bojan Dobovšek s Fakultete za varnostne vede v Maribo- ru. Korupcija, klientelizem, elitizem in strah pa so po njegovem mnenju glav- ni razlogi, da se pravna država v Slove- niji ni razvila. Nasprotno, danes smo priča pojavu "state capture", prevzema države od interesno povezanih elit. "Razvoja ne bo, če ne bo vladavine prava, kar je imunski sistem države," je dodal predsednik komisije za prepre- čevanje korupcije Goran Klemenčič. "Pravila igre so pri nas zelo slabo defi- nirana, igralci, ki hrepenijo po moči, oblasti in denarju, pa so zelo motivi- rani," je razlog, s katerim Klemenčič pojasni, zakaj organizirana korupci- ja vedno bolj vodi državo. Sistemski izvor organizirane korupcije pri nas pa so po Klemenčičevem mnenju ve- liki monopoli in pomanjkanje konku- rence v slovenskem gospodarstvu. O izvoru korupcije pa pove, da Sloveni- ja ni država, kjer bi revščina poganja- la korupcijo. "Uradniki pri nas niso korumpirani, ker s svojo plačo ne bi mogli preživeti svojih otrok in druži- ne. Imamo korupcijo, ki izvira iz po- manjkanja vrednot." Nekdanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek pa je z izračuni poka- zal, da ne drži, da so učinkovite države tudi razslojene. Tudi ne drži, da večja kot je neenakost, večja je konkurenč- nost. Tudi odpuščanje v javnem sek- torju, ki vodi v revščino, ne vpliva na konkurenčnost. Korupcija je po Hanž- kovem mnenju sistematizirana kraja, ko se sredstva od revnejšega sloja pre- takajo k bogatejšemu. V Sloveniji smo tako priča negativnemu prerazporeja- nju družbenega bogastva, kar je Han- žek ponazoril z likom Superhika iz nekoč priljubljenega stripa Alan Ford, ki je kradel revnim in dajal bogatim.