URN_NBN_SI_DOC-H0XKC9BS

12 kultura@vecer.com KULTURA petek, 5. avgusta 2011 Koncert Dejana Pečenka (Arhiv galerije) Pro solo, galerija in izjemen oder MILENA SEVER V času Festivala Lent je odprla svoja vrata galerija Pro solo v Mesarskem prehodu na Lentu. Galerija, ki jo vodi Sabina Petek, je izjemna v svojem sporočilu. V galeriji je potekal od 24. junija do 9. julija vsak večer pester ob- festivalski program, ki je vključeval nastope izvajalcev s področja klasič- ne glasbe, jazza, plesa, literature in likovne umetnosti. Na programu je bilo tudi predavanje o japonski kul- turi in njenem vplivu na zahod, ki ga je pripravil James Donaldson. Gale- rijo krasijo likovna dela umetnikov Albina Lorberja, Mirjam Luketič in mag. Zdravka Luketiča, ki so bila raz- stavljena ob odprtju galerije z glasbe- no spremljavo Nilde Luketič - sopran, Lina Luketiča -tenor, Jerneja Luketiča - bariton in Mateja Luketiča - klavir. 28. j u n i ja je navdušil k o n c e rt našega priznanega jazz pianista in skladatelja Dejana Pečenka, glasbeni- ka velikih interpretacijskih zmožno- sti. Njegove izvedbe skladb My fairly Valentine, Tico- tico, Caravan, It cud be happen to you in Sophie so bile su- gestivne, izvirne in polne ritmičnega in zvočnega šarma. Posebno zanimi- vi in briljantni sta bili improvizaciji Bachovih preludijev v F in G duru iz zbirke Das Wohltemperierte Klavier. 3. julija smo poslušali izbor skladb slovenskih skladateljev Jakoba Ježa, Alojza Ajdiča, Petra Kopača, Tomaža Habeta, B o j a na Glavine in Urške Orešič. Vse skladbe, ki so napisane za glas, klarinet in klavir, so z veliko mero okusa, prefinjenega zvoka, in čustvene razgibanosti imenitno izve- dli sopranistka Nataša Krajnc, klarine- tist Andrej Zupan in pianistka Andreja Markun. Na večeru mladih virtuozov, ki je bil 4. julija, so se predstavili dijaki Konservatorija za glasbo in balet Ma- ribor. Klarinetistka Anja Bajc, ob kla- virski spremljavi Tatjane Dvoršak, ter pianisti Vid Homšak, Nejc Kamplet in Anastazija Vezonik so navdušujoče iz- vedli dela C. M. von Webra, F. Chopina, S. Rahmaninova, R. Schumanna in W. A. Mozarta. Tokrat gre organizatorjem posebna pohvala za promocijo glasbe slovenskih skladateljev, med njimi tudi mariborskega komponista Ro- berta Kampleta in mladih obetavnih talentov, ki si zaslužijo naše spoštova- nje in vso pozornost. O vseh ostalih dogodkih in nastopajočih pa lahko preberete veliko zanimivega v brošu- ri Poletje 2011. V letu 2012 galerija načrtuje sreča- nja ljubiteljev klasične in jazz glasbe, koncerte slovenskih in tujih glasbeni- kov, predstavitev znanih slovenskih glasbenih družin ter slikarske in foto- grafske razstave z naslovi Moje mesto Maribor, Nove podobe mojega mesta in Glasba". Dogodki bodo izvedeni v koprodukciji z EPK, v okviru program- ske sheme Ključi mesta. Verjamem, da smo z galerijo Pro solo dobili še en oder, ki bo s svojim pestrim in kvalitetnim programom tudi v bodoče privabljal in navduše- val zahtevno publiko. Na čelu EPK v Guimaraesu po novem Joao Serra Za novega direktorja fundacije Cidade de Guimaraes, ki vodi projekt evropske prestolnice kulture (EPK) na Portugalskem, so imenovali Joaoa Serro. Že pred dvema mesecema pa je, kot smo poročali, Carlosa Martinsa na položaju pro- gramskega direktorja zamenjal Tom Fleming. Joao Serra je bil od leta 2009 drugi mož uprave fundacije, ki jo je doslej vodila Cristina de Azevedo. Fundacijo so ustanovili julija 2009 z namenom priprave in vodenja projekta EPK, ki bo v Gu- imaraesu potekal istočasno kot v Mariboru in ostalih slovenskih partnerskih mestih. Po poročanju medijev bo Serra najverjetneje nazaj k sodelovanju povabil programskega direktorja Carlosa Martinsa, ki je odstopil maja zaradi spora z de Azevedovo. Tako Martins kot de Azevedova sta se še februarja mudila v Maribo- ru kot glavna predstavnika EPK v Guimaraesu in zagotavljala, da priprave na leto 2012 tečejo brez težav. Tudi sicer se je Guimaraes velikokrat postavljalo za zgled, kar zadeva priprave na EPK, saj se je priprav aktivno lotil že leta 2009 in je prvo verzijo programa predstavil konec letošnjega januarja. Obenem je veljalo, da ima Guimaraes najmanj težav z vpletanjem politike in praznimi obljubami države, ki naj bi kljub finančni krizi, v kateri se je znašla, brezpogojno podpirala projekt. Portugalci imajo za program EPK, ki bo obsegal okoli 500 dogodkov, na voljo 25 milijonov evrov, investicije v infrastrukturo pa se ocenjuje na okoli 70 milijonov evrov. Od tega so okoli 44 milijonov evrov pridobili iz evropskih skladov. (kr, sta) Zubinu Mehti nagrada Echo klassik za življenjsko delo Dirigent Zubin Mehta je letošnji dobitnik nagrade Echo klassik za življenjsko delo. Nagrado Nemške fono akademije bodo 75-letnemu maestru izročili na slovesnosti 2. oktobra v berlinski Koncertni hiši. Prisodili so mu jo za njegove umetniške dosežke in družbeni angažma, so po poročanju nemške tiskovne agencije dpa sporočili z akademije. Leta 1936 v Bombaju, današnjemu Mumbaju rojeni Mehta je doživljenjski glasbeni direktor Izraelske filharmonije in je so- deloval z največjimi opernimi hišami na svetu. Od leta 1998 do leta 2006 je bil glasbeni direktor Bavarske državne opere v Munchnu, pred tem je 13 let vodil Newyorško filharmonijo, kar je največ v zgodovini tega orkestra. Skupaj s svojim bratom je ustanovil glasbeno fundacijo Mehli Mehta, ki pod- pira glasbeno izobraževanje indijskih otrok. (sta) Več kot dvajset predstav za otroke in odrasle 22. mednarodni lutkovni festival v Mariboru od 6. avgusta do 1. septembra na treh lokacijah, v M e s t n em parku, Umetnostni galeriji in ob Dravi PETRA ZEMLJIČ Maribor bodo avgusta - kot je to v navadi - obiskali mnogi lutkarji, tokrat z eno spremembo - več jih bo iz tujine. Katarina Klančnik Kocutar, umetniški vodja in koor- dinatorka festivala, pravi, da je razlog preprost. Čas za slovenske lutke bo v drugi polovici septembra, ko bo Lut- kovno gledališče Maribor po mnogih letih ponovno gosti- lo Bienale lutkovnih ustvarjalcev, kjer se bodo predstavile najboljše predstave, ki so nastale v preteklih dveh letih v Sloveniji. A je prepričana, da je letošnji poletni festival, ki bo torej gostil (le) tri slovenske predstave in mnoge tuje, še prav po- sebej bogat in pester. Že drugo leto zapored namreč sode- lujejo z Umetnostno galerijo Maribor (UGM) in društvom Mars, kot partner se je vključil tudi festival Prestopi, veliko pa je sodelovanja z gledališči iz drugih mest, kajti tuji lut- karji bodo gostovali tudi v Lendavi, Ljubljani ... Pred gle- dališčem v Minoritih je že postavljen letni oder, kjer se bo odigrala večina predstav, v primeru slabega vremena bodo te v notranjih prostorih. Ena od predstav, tako Andreja Ra- kovec, kustosinja iz UGM, bo v prostorih galerije, skupaj z likovno ustvarjalnico pa bo sovpadala s koncem otroškega programa v galeriji. Marko Samec iz Marsa pravi, da bodo konec avgusta v Čitalnici na jasi v Mestnem parku gostili dve predstavi in ustvarjalne delavnice. Zoran Petrovič, di- Lutke vabijo. rektor festivala Prestopi, pa bdi nad predstavami, ki so bolj za odraslo publiko. V Mariboru se bo od 6. avgusta do 1. septembra zvrstilo čez dvajset predstav in številne druge spremljevalne dejav- nosti, k nam pa prihajajo lutkarji iz Italije, Češke, Avstrije, Francije, Hrvaške, Madžarske, Švice, Nemčije, Izraela, Špa- nije. Natančen razpored predstav, ki bodo v večini ob sobo- tah, bolj zgoščeno pa bo zadnji konec tedna pred začetkom šolskega leta, najdete na spletni strani lutkovnega gledali- šča in pa na strani Prireditveni vodnik v Večeru. Ogled fe- stivalskih predstav je, kot doslej, brezplačen. Različni pianistični interpretaciji Lisztova klavirska dela sta v Viteški dvorani Križank interpretirala Zoltan Peter in Igor Skrt DAMIJAN VINTER Po besedah organizatorjev Festivala Ljubljana je letošnja 200. obletnica roj- stva skladatelja, pianista in klavirskega pedagoga Franza Liszta velika prilo- žnost za umetnike za klavirjem. Ob tej priložnosti lahko n a m r eč ponovno oživijo njegove transkripcije, para- fraze in fantazije, skratka obdelave lastnih in tujih partitur, pri čemer sle- dnje predstavljajo kar petkrat tolikšen obseg kot njegova izvirna dela. Zgodo- vinarji se nočejo z gotovostjo oprede- liti, od kod Lisztu tako velika vnema pri obdelavi tujih del, a so si enotni vsaj pri dveh ugotovitvah: transkripcija or- kestrskih del za klavir mu je gotovo godila, saj je lahko na črno belih tipkah pokazal svojo nadarjenost kot pianist; parafraziranje - pojem, ki ga je skoval sam in naj bi pomenil svobodno vari- iranje izvirnika - pa je godilo njegovi samovšečnosti na področju kompo- niranja. Ne glede na pogosto očitano mu nastopaštvo je treba priznati, da je s tem početjem številna dela drugih avtorjem približal tudi tistemu delu občinstva, ki sicer ni imelo možnosti orkestrskih izvedb slišati v gledališčih, hkrati pa povzdignil vrednost klavir- ja kot instrumenta z brezmejnimi mo- žnostmi ali "orkestra v malem". Če p r i m e r j a mo ponedeljkov in sredin večer v sklopu Hommage a Liszt, je treba poudariti, da sta oba pianista pokazala potrebno tehnič- no pripravljenost za izvedbo del tega madžarskega romantika, hkrati pa postregla z dvema različnima inter- pretacijama. Ivan Skrt je izžareval mladostno (samovšečno?) karizmatič- nost, pogosto stresajoč svoje svetle, v čop spete in do sredine hrbta padajo- če lase, Zoltan Peter pa je Lisztova dela poustvaril z zadržano skromnostjo. Ta opis se nanaša samo na vizualni vtis, nikakor ne na energičnost igranja, ki je bila izenačeno prisotna pri obeh, pri čemer je bilo pri slednjem zazna- ti izjemno predanost in ponotranjeno zagnanost, pri prvem pa zamaknje- no odkrivanje sozvočja pri izvablja- nju zvokov iz koncertnega klavirja. Oba pianista sta pohvalno oživila del "Ivan Skrt je izžareval mladostno karizmatičnost." (Arhiv FL) Liszstovega klavirskega opusa in oba sta iz klavirja brez milosti izvabila ves zvočno dinamični spekter. V Vojvodini rojen Zoltan Peter, ki je bil leta 2007 izvoljen v naziv docen- ta za klavir na Akademiji za glasbo v Ljubljani, je v ponedeljek predstavil Li- szstove priredbe Beethovnovih in Pa- ganinijevih del ter tri njegove skladbe. Nezmotljiva odločnost igranja sta po- slušalca kljub zahtevnosti (in opazni pokrčeni poziciji prstov) navdajala s pomirjujočo gotovostjo, hkrati pa z gostoto zvoka občasno ustvarjala lažno utvaro, da za klavirjem sedita dva pianista. Prav vsak ton, tudi v im- pulzivnih pasažah, v katerih je hitrost preigravanja vzbujala občudovanje, je bil jasno postavljen na svoje mesto, tako pri priljubljenem Beethovno- vem Andante Faovri in njegovi Pate- tični sonati, op. 13; v paganinijevskih etudah (Grandes Etudes de Pagnini), kjer sta s silovitostjo in virtuoznostjo navdušili št. 6 v a-molu in slavna La Campanella, št. 4 v gis-molu; kot tudi pri tonskih slikah skladateljevih po- potovanj (Sposalizio, Apres une lec- ture du Dante) ter kajpada poznani Madžarski rapsodiji z njenim "peklen- skim" tempom. Po tako zahtevnem programu vidno izžet umetnik je ob- činstvo nagradil še z lirično Ballade pour Adeline. V Kanalu ob Soči rojen Ivan Skrt, ki je klavir študiral na slovitem glasbe- n em konservatoriju P. I. Čajkovskega v Moskvi in se izpopolnjeval v Parizu pri prof. Henriju Bardi, zagovarja tezo, "Zoltan Peter je Lisztova dela poustvaril z zadržano skromnostjo." (Arhiv FL) da je glasba predvsem duhovna po- slanka, glasbenik pa njen odposlanec z eno samo nalogo: v poslušalcih širiti spiritualno zavest, ki jo po njegovem mnenju trenutno v (glasbenem) svetu primanjkuje. Tako zastavljen je bil tudi njegov sredin nastop, ki ga je za- znamoval poskus mističnosti. Skrtova prezenca, posebna barvna osvetlitev odra in premišljeno izbran program sta napeljevali k domnevi, da smo priča več kot samo klasičnemu kon- certu. Njegova podoživeta (s telesnim gibanjem in obrazno mimiko poudar- jena) igra priča o nadarjenosti tride- setletnega umetnika, ki se je v prvem delu po uvodni priredbi Schubertovega Mlinarja in potoka še posebej izkazal s predelavo melodičnega Schumannove- ga Posvetila, virtuozno priredbo arije iz Verdijevega Rigoletta in ''grobno težko" Lisztovo Pogrebnico. V drugem delu, v glavnem sestavljenem iz Lisz- stovih del, je kontemplativno razmi- šljoče preigral Žalno gondolo, lirično podoživel Uteho št. 3, ter po Mefisto- vem valčku dokazal svojo spretnost ob priredbi Faustovega valčka Charle- sa Gounoda. Slovenski pianist je hva- ležno občinstvo ob koncu nagradil še z dvema dodatkoma. Oba Lisztu posvečena klavirska večera sta z obiskanostjo - Viteška dvo- rana je bila v obeh primerih razproda- na - potrdila, da je slovensko občinstvo željno takšnih dogodkov in bi jim bilo v prihodnje morda dobro nameniti kakšen večji, ambientalno prav tako primeren prostor.