URN_NBN_SI_DOC-H0XKC9BS

MARIBOR DANES, JUTRI Ambulanta za nujno medicinsko pomoč - dežurna ambulanta deluje v UKC Ma- ribor, Ljubljanska ulica 5, v urgentnem centru - v pritličju stolpnice (kirurgi- ja). Delovni čas: od ponedeljka do petka od 20. do 7. ure zjutraj, v soboto od 7. ure zjutraj in neprekinjeno do ponedeljka do 7. ure zjutraj. Ob praznikih je delovni čas enak kot v nedeljo. • Obiski dežurnega zdravnika na domu se izvajajo od ponedeljka do sobote med 16. in 23. uro, v nedeljo in praznikih pa med 10. in 23. uro. Sprejem na- ročila za obisk poteka po telefonski številki 02 33 31 888, dnevno od 9. do 22. ure. Druge informacije glede organizacije in delovanja službe lahko upo- rabniki dobijo na številki 02 33 31 800 ali 02 33 31 888 in na www.zd-mb.si . • Zobozdravstvena dežurna služba deluje v zobnih ambulantah v Svetoza- revski ulici 21 (pritličje nove zgradbe). Delovni čas: sobota od 7. do 12. ure, nedelja in prazniki od 8. do 13. ure. Zaradi spremembe delovnega časa so ob petkih popoldne zobozdravstvene ambulante v Svetozarevski ulici 21 zaprte. Telefonska številka: 02 23 56 633. Nočna dežurna zobozdravstvena služba deluje vsak dan od 20. do 24. ure. • Dežurna ambulanta za otroke in mladostnike do 19 let deluje v pritličju Vo- šnjakove ulice 2. Namenjena je otrokom in mladostnikom do dopolnjene- ga 19. leta starosti, pri katerih je bolezensko stanje tako hudo, da ne morejo počakati na svojega izbranega zdravnika. Delovni čas: sobota od 15. do 20. ure, nedelja in prazniki od 8. do 20. ure. Telefonska številka: 02 22 86 429. Nočna dežurna ambulanta za otroke in mladostnike do 19 let deluje vsak dan od 20. do 23. ure. • Ambulanta za osebe brez zdravstvenega zavarovanja s pripadajočo svetoval- nico deluje v Strossmayerjevi 15 v Mariboru (prostori Nadškofijske karitas Maribor). Delovni čas je od ponedeljka do četrtka od 8. do 13. ure, zdravnik je prisoten vsak ponedeljek med 16. uro in 17.30, ob sredah in četrtkih od 10. ure do 12.30, vsak drugi in tretji teden v mesecu ob sredah pa tudi od 15. ure do 16.30. Informacije na telefonski številki 0590 80 359. Krvodajalske akcije - Rdeči križ vabi vse zdrave občane od 18. do 65. leta na krvodajalske akcije v UKC Maribor, v center za transfuzijsko medicino (v kleti stolpnice), vsak torek od 7. ure do 17.30 in četrtek od 7. do 11. ure. Več informacij na spletni strani www.rkmb-drustvo.si . Dežurna lekarna - Dežurna lekarna v Mariboru je lekarna Tabor v Ljubljanski ulici 9, pri vhodu v bolnišnico. Odprta je 24 ur dnevno. Po 21. uri izdajajo zdravila pri dežurni linici. MB-zibelka - V mariborski porodnišnici so rodile: Katarina Pučnik dečka (3860 g, 52 cm), Vanesa Mešanovic deklico (3160 g, 48 cm), Tanja Špoljar dečka (3480 g, 49 cm), Aleksandra Keršič dečka (3220 g, 49 cm), Mateja Ku- kovec dečka (3950 g, 51 cm), Sanela Dulic deklico (3410 g, 50 cm), Natalija Kaloh deklico (3910 g, 53 cm), Zorica Gajzer deklico (3180 g, 50 cm), Meta Penko deklico (4000 g, 53 cm). Čestitamo. Zadnje slovo - Pogrebi danes, v petek, 5. avgusta Pokopališče Pobrežje: Ivan Knezoci ob 12.15 in Erika Babošek ob 13. uri. Zamik »popravili« z izrednim nakazilom Posamezna nakazila so lahko obdelana zunaj 15-dnevnega roka, ki so si ga na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije postavili za cilj TATJANA VRBNJAK Naša bralka, ki prejema oskrbnino po pokojnem možu, do katere ima po odločbi pravico še do konca avgusta, niti pomislila ni na to, da bi lahko pri njenem izplačilu nastala zamuda. 330 evrov oskrbnine, ki ji je sedaj kot brez- poselni edini mesečni prejemek, pač težko čaka in ni vseeno, ali nakazilo pride na običajni izplačilni dan ali z desetdnevno zamudo. "Oskrbnino sem vedno dobila iz- plačano na isti dan, kot se izplaču- jejo pokojnine. Vedno sem jo dobila redno, tokrat pa je ni bilo in nihče me ni obvestil o morebitni zamudi. Do- kazilo z zavoda za zaposlovanje, ki ga moram na Zavod za pokojninsko in in- validsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) redno dostavljati, sem dostavila. Ko sem se pozanimala, mi niso jasno po- vedali, kaj je razlog, menda naj bi bilo krivo to, da je veliko novih primerov," je dejala naša bralka in se spraševala, s čim naj (pre)živi. "Saj se z oskrbnino že tako komajda prebijem skozi mesec in komaj pričakam izplačilni dan." No, na zavodu so poskrbeli za takojšnje izpla- čilo, tako da ji vendarle ni bilo treba čakati do 10. avgusta, ampak je naka- zilo prejela že v torek. Koliko upravi- čencem pa je Zpiz z zamikom izplačal njihove pravice, ki so jih pričakovali zadnji dan julija, in zakaj se je zapletlo pri izplačilih? "Zavod za pokojninsko in invalid- sko zavarovanje Slovenije v postopkih nakazovanja permanentno skrbi za prioritetno obdelavo tako dokumen- tov, ki so podlaga za prvo izplačilo (od- ločbe o prvem priznanju pravice do pokojnine ali druge invalidske daja- tve), kot tudi tistih vlog, ki so podlaga za neprekinjeno izplačevanje dajatev (npr. potrdila o živetju, potrdila o pri- javi na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje ipd.). V poletnih mesecih zadnja leta beležimo povečan obseg dela predvsem za zgoraj navedene zadeve, zato so posamezna nakazila lahko tudi obdelana zunaj roka, ki ga ima zavod za cilj (pod 15 dni), vendar ne v nasprotju z določbo 277. člena Zpiz-1, ki določa obvezo po obračunu in nakazilu v roku 60 dni od izdaje od- ločbe oziroma od prejema dokazila, ki izkazuje nadaljnje upravičenje do pre- jemanja pokojnine ali druge denarne dajatve. Če je zavod, kot v konkretni zadevi, ki je bila že v delu za obračun z valuto 10. 8. 2011, seznanjen s stisko upravičenca - tovrstnih praktično ne beležimo - takoj poskrbimo za takoj- šnje izplačilo," odgovarja Brane Kokot, vodja službe za odnose z javnostmi Zpiza, in dodaja, da za obdelavo posa- mezne zadeve za pripravo obračuna in nakazila potrebujejo določen čas, ki je praviloma krajši od 15 dni. FLORIJAN Kako se v Mariboru po novem - odkar so se zgodile Karoserije, Konstruktor, CPM, MTB, Stavbar in še marsikaj - reče dopolnjenemu predlogu za prisilno poravnavo? Preprosto: stečaj ali likvidacija! V umetnem jezeru spet utonila srna Čeprav so umetna vodna zajetja na Pohorju očitno preslabo zaščitena, v Športnem centru Pohorje poudarjajo, da trenutna ureditev ustreza zakonskim predpisom KATJA ERTL Utopljena srna, na katero so v ume- tnem zbiralniku vode na Arehu pre- teklo soboto naleteli pohodniki, je ponovno opozorila na posledice slabo zaščitenih vodnih zajetij. Čeprav je kotanja jezera za zasneževanje, ki ga upravlja Športni center Pohorje, zašči- tena z lesenim plotom, ta ne pomeni posebne ovire pri dostopanju goz- dnih živali do pitne vode. To samo po sebi še ne bi bila težava, če bi lahko živali, ko se enkrat znajdejo v vodi, iz nje tudi izplavale. Ker pa so nabreži- ne umetnih jezer v primerjavi z na- ravnimi veliko bolj spolzke, jim to po navadi ne uspe. Past za živali in človeka Po besedah predsednika Lovske zveze Maribor Branka Kurnika na širšem mariborskem območju na leto našte- jejo okrog deset primerov utopitve divjadi. Čeprav takšni dogodki nimajo ključnega vpliva na populacijo divja- di in so tovrstna umetna vodna zaje- tja le eden izmed razlogov za utopitve, pa meni, da bi lahko z ustreznimi pre- ventivnimi ukrepi takšne dogodke večinoma preprečili. "Lovci smo že v preteklosti opozarjali, da vodna zaje- tja pomenijo veliko nevarnost in past tako za živali kot za človeka. Če lahko do vode pride srna, zakaj se isto ne bi moglo zgoditi tudi kakšnemu nepa- zljivemu pohodniku. Posebno pro- blematično obdobje je ravno v sezoni gobarjenja. Zaradi množice obiskoval- cev, ki povzročajo nemir, se namreč divjad začne nekontrolirano gibati in bežati. Prav zato bi morali upravljavci takšnih in podobnih zajetij poskrbeti za boljšo zaščito svojih vodnih virov," je prepričan Kurnik. Kot dodatno težavo izpostavlja tudi to, da se jezero nahaja na vsaj čez Čeprav je kotanja jezera na Arehu zaščitena z lesenim plotom, ta ne pomeni posebne ovire pri dostopanju gozdnih živali do pitne vode. (Sašo Bizjak) teden slabo obljudeni lokaciji. Takrat ni v bližini zajetja nikogar, ki bi lahko pomagal utapljajoči se živali. "Ljudje se velikokrat zgražajo, kako dolgo traja, preden kdo priskoči na pomoč, a preden do nas pride takšna informa- cija, je velikokrat že prepozno," pravi Kurnik. Obvestila o utapljajoči se div- jadi namreč zbirajo preko centra za obveščanje, ki nato posreduje infor- macijo pristojni lovski zvezi. Trpljenje ob utapljanju bi lahko preprečili Da bi s primerno zaščito vodnih za- jetij trpljenje ob utapljanju prihranili vsem vrstam gozdnih živali, ne samo divjadi, meni tudi Izidor Cojzer, pred- stojnik mariborske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije. Zavod je namreč tisti, ki v okviru spremlja- nja stanja divjadi med drugim določa tudi ukrepe za izboljšanje življenjskih razmer prostoživečih živali. "Če na problem pogledamo s humanega sta- lišča, je povsem jasno, da ne bi smeli dopuščati, da živali umirajo v takem trpljenju. Iz primera utopljene srne je namreč razvidno, da je žival, medtem ko je poskušala splezati na površje, poginila od izčrpanosti." Po Cojzerje- vih besedah bi prav zaradi tega morali razmišljati o tem, da bi dovoljenje za umetno zajetje vključevalo določilo o namestitvi primerne zaščite. Smernice za zaščito divjadi na ob- močju vodnih površin vsebuje ve- ljavni Zakon o divjadi in lovstvu, ki določa, da morajo vsa vodna korita oziroma odprta vodna zajetja razen vodnih zajetij pitne vode za oskrbo prebivalstva, ki so obdana s strmimi stenami, imeti na primernih mestih urejene izhode za divjad. Da trenutna ureditev jezera na Arehu ustreza za- konskim predpisom, menijo v Špor- tnem centru Pohorje. "Akumulacije so ograjene z le- s e n i mi ograjami in tudi plastično folijo ob nabrežini smo prav zaradi izstopa živali obložili z n a r a v n im materialom. Pred leti smo sicer že razmišljali o žični ograji, ki bi prepre- čila neposreden dostop do vode živa- lim in tudi obiskovalcem, a za takšen poseg nismo dobili dovoljenja pristoj- nih služb. Ni pa ta primer utopitve srne nič nenavadnega, saj do utopitev živali občasno prihaja tudi v drugih naravnih in umetnih vodnih zajetjih," odgovarja direktor Pohorske vzpenja- če Srečko Jesenšek. Utrinek - Janko Rath