URN_NBN_SI_DOC-H0XKC9BS

petek, 5. a v g u s ta 2011 MARIBOR m a r i b o r @ v e c e r . c om 19 Premzlov Franc te gleda Odziv vsestranskega mariborskega ustvarjalca Primoža Premzla na dogajanje, povezano z županom Maribora Francem Kanglerjem NINA AMBROŽ Primoža Premzla Mariborčanom ni treba posebej predstavljati. Znani gale- rist in založnik svetovljanskih nazorov si je s svojimi duhovitimi kreacijami zagotovil status senzibilnega, lucidne- ga kritika življenja in javne podobe Maribora ne le doma, temveč širše. Serija njegovih izjemnih razglednic Maribor - ruralna prestolnica kulture 2012 je bila predlani v hipu razgrablje- na. Letos se Mariborčani pulijo za nje- gove unikatne broške Franc te gleda. Motiv s ptičjo hišo implicira nedavno veliko korupcijsko afero, v kateri se je znašel tudi župan Maribora Franc Kan- gler, ki je v ptičji hišici skrival kamero. Poleg tega je znano, da Mariborčane straži nenehni videonadzor, saj je več mariborskih javnih prostorov (pred- vsem trgov) opremljenih s kamerami. Snemanje je možno spremljati preko občinske spletne strani (http://www. maribor.si/podrocje.aspx?id=1152 ). Z golim " c e s a r j e m" na koncu goli M a r i b o r č a ni Premzl pravi, da je priponka spontan, ironičen odziv na dogajanje, poveza- no z županom: "Simbolizira omejenost duha, ignoranco, izključevanje, žaljiv odnos do posameznih ustvarjalcev na področju kulture, ki jih pooseblja ak- tualna mestna oblast. Situacija z župa- nom spominja na pravljico Cesarjeva nova oblačila. To, da je 'cesar' gol, nam je vsaj nekaterim jasno že nekaj časa, problem pa je, da bomo na koncu goli in bosi mi, Mariborčani. Žal smo ob tem priča neverjetnemu konformiz- mu posameznih vplivnih in medijsko prepoznavnih Mariborčanov, od kate- rih bi sicer pričakoval drugačen odziv." Zagnani spremljevalec duha mesta je med tistimi, ki ga skrbi domačijska ozka mentaliteta štajerskih Butal. Nje- govo ravnanje je odraz "osnovne hi- giene človeka, ki vidi, kaj se dogaja v njegovem okolju, in odreagira na njemu lasten način, ne glede na po- sledice. Je človekova potreba, da se odzove na neumnost, zaplankanost, samoumevnost in ozkosrčnost, ne le z ostrino, ampak tudi z duhovitostjo," vsestranski ustvarjalec reflektira svoje poteze, ki jih financira sam. Projekt admirala T e g e t t h o f fa v o k v i ru E PK Zbiratelj starih razglednic, fotogra- fij, grafik in zemljevidov, vezanih iz- ključno na Maribor in okolico, je izdal preko 30 knjig s področja umetnosti in zgodovine ter več priložnostnih razglednic. Poznajo ga številni turisti, saj na okenski polici njegove galerije v Slovenski ulici že nekaj časa mimo- idoče nagovarja sedeči kip možiclja, v zadnjem mesecu pa še stoječa skulptu- rica viceadmirala Wilhelma von Teget- thoffa kot dečka, ki se je pred 170 leti podil po sedanji Slovenski ulici. Podobi zagotovo sodita med zanimivejša, naj- bolj fotografirana detajla Maribora. Projekt znamenitega admirala, roje- nega v Mariboru (rojstna hiša je stala na vogalu sedanjih Slovenske in Tyrše- ve ulice), bo zaokrožen prihodnje letu v okviru evropske prestolnice kulture z razstavo, ki jo v sodelovanju z nekaj institucijami in posamezniki pripravlja Univerzitetna knjižnica Maribor. Del projekta, ki bo realiziran na lokaciji njegove galerije, ima naslov Moj sosed Viljem. V ta n a m en si je dal Premzl na Dunaju po starih foto- grafijah in literaturi sešiti repliko Te- getthoffove uniforme iz leta 1865. "Premiera" uniforme je bila pred me- secem dni, ko je sprejel osem novinar- jev iz različnih avstrijskih časopisnih hiš, repriza pa na Visu sredi julija, ko "Če jo ima Franc, jo bom imel tudi jaz," pravi Primož Premzl. (Igor Napast) Z duhovitimi razglednicami Ruralna prestolnica kulture 2012, Pozdrav iz prednovoletne idile v Butalah in Še 365 dni do eksplo- zije kulture?!, odštevajmo družno, si je Primož Premzl zagotovil status senzibilnega, lucidnega kritika življenja in javne podobe Maribora. Letos se Mariborčani pulijo za njegove unikatne broške Franc te gleda. (Sašo Bizjak) »Priponka simbolizira omejenost duha, ignoranco, žaljiv odnos do posameznih ustvarjalcev na področju kulture, ki jih pooseblja aktualna mestna oblast« je potekalo nekaj dogodkov, poveza- nih s 145. obletnico znamenite po- morske bitke pri Visu, katere ključna oseba je bil Tegetthoff. Dogodek je bil imenitna promocija Maribora kot pri- hodnje evropske prestolnice kulture in tudi kot performans, ker je bil v proto- kolu ob polaganju vencev k spomeni- ku viške bitke Premzl kot Tegetthoff obravnavan enakovredno kot admira- la hrvaške vojne mornarice. Prav tako je sodeloval pri snemanju promocijske- ga filma o Visu. Ob tej priložnosti sta izšli še serija razglednic in osebnostna poštna znamka, na pošti 2101 Maribor pa je bil 16. julija 2011 tudi priložnostni poštni žig. O d n o s m e s t ne oblasti postal ignorantski Mestna občina Maribor, ki je Premzlo- ve knjige od leta 1992 redno kupova- la za protokolarne namene in s tem posredno podpirala njegove založni- ške projekte, ga zadnji dve leti povsem ignorira. "Hkrati se taista oblast trenu- tno identificira in promovira Maribor skozi največjo knjižno plažo oziroma ceneno literaturo o Mariboru, kakršno redko srečaš na našem knjižnem trgu. Povrh vsega je v zadnji knjigi o Maribo- ru znova nelegalno uporabljeno slikov- no gradivo iz moje knjige Mariborske vedute," se mariborski založnik počuti ogoljufanega. "Istočasno doživljam veliko osebno priznanje drugod. Znanstvena mono- grafija Francesco Robba je pri oce- njevanju knjižnih projektov prejela najvišjo možno oceno in najvišjo sub- vencijo za dvoletni knjižni projekt v okviru Javne agencije za knjigo. Na raz- stavi Od vedenja o vinski trti do ampe- lografije - razvoj v 350 letih, ki poteka v nemškem vinogradniškem muzeju v Oppenheimu, je v posebni vitrini razstavljena monografija Zbirka am- pelografskih upodobitev Vincenza in Conrada Kreuzerja z izjemno recenzi- jo in opisom. Da bi bila ta knjiga raz- stavljena v Hiši Stare trte, avtorjem razstave seveda ni prišlo na pamet," pronicljivo ugotavlja Primož Premzl. "Sicer pa, kaj človek potrebuje razen ustvarjalnosti, domišljije in sle po ži- vljenju? Ob tem je žalostno le dejstvo, da po vsem, kar je ustvarjenega, ugo- toviš, da si v okolju, ki mu pripadaš, moteč in nezaželen." GLAS LJUDSTVA S o v a m v š e č u m e t n i š ke akcije P r i m o ž a P r e m z l a? Da Ne www.vecer.com Odgovor na prejšnje vprašanje J e d o b r o , d a b o k r i ž i š če L j u b l j a n s ke u l i ce in U l i c e p a r i š k e k o m u n e s p e t s e m a f o r i z i r a n o? 13 % Da 87 % Ne Število glasov: 410 VASE MNENJE na www.vecer.com Rogerg: "Za tiste voznike, ki se vklju- čujejo v promet s stranskih ulic v Ulico pariške komune, bo ponovna semaforiziranost, predvsem v de- lovnikih, dobrodošla. Vozniki, ki so si izbrali Ulico pariške komune kot tranzitno ulico proti Koroškemu mostu in dalje, pa s semaforiziranim križiščem prav gotovo ne bodo zado- voljni, saj bo z njim tok prometa upo- časnjen." Danilo: "Semaforizacija križišča bi po lastnih izkušnjah pomenila velik korak nazaj, predvsem iz razlo- ga zmanjšanja pretočnosti prome- ta, ne bi pa pomenila večje varnosti za pešce. Sklicevanje na pomanklji- ve oziroma nedodelane predpise (zakone in podzakonske akte) pa je naravnost grozljivo. Predlagam, da se navedeno križišče nemudoma do- končno uredi kot krožno križišče." bogdan: "Morda bi bilo celo bolje raz- mišljati o uvedbi krožišča tudi na kri- žišču Ulice pariške komune in Titove ceste. Krožišča vsekakor vplivajo na boljši pretok prometa, istočasno pa seveda zahtevajo več prometne kul- ture pešcev, kolesarjev, mopedistov, skuteristov ... in seveda avtomobi- listov. Dodatno bi pretok prometa lahko povečali še z uvajanjem eno- smernega prometa, kjer je to seveda možno." sosed: "Stanujem v neposredni bližini in po uvedbi krožišča nisem zasledil prometne nesreče. Ljubljanska ulica je precej prometna in v času semafor- jev je čakalna doba bila dolga. Hitrost se je precej zmanjšala, pešci so varni, promet je umirjen in poteka brez pro- blemov. Veliko napako bi naredili, če bi uvedli nazaj semaforje. Upam, da se bo našel kakšen evro, da čimprej naredijo lepo krožišče." Martin: "To je isto, kot da bi dal otroku liziko, češ, kako je dobra in mu jo na polovici odvzel." D E Ž U R N I V E T E R I N A R J I VETERINARSKA KLINIKA PESNICA (MZ Vet, d.o.o., Pesnica pri Mariboru 21a, 2211 Pesnica pri Mariboru). Za delo na terenu so veterinarji dosegljivi 24 ur dnevno na telefonski št. (02) 654 91 30. Za male živali je veterinar dosegljiv na telefonski St. 031 606 627, ambulanta je odprta od 8. do 12. ure in od 14. do 19. ure ob delavnikih, v soboto od 8. do 13. ure; nujni primeri izven del. časa 031 606627. VETERINARSKA BOLNICA MARIBOR, Šentiljska 109, 2000 Maribor, telefon (02) 228 37 00, obratuje vse dni v letu. Dežurni veterinar za velike živali: 051 638 781, za male živali: 051 656 320. Ambulanta je odprta od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 13. ure in 15. do 19. ure, v nedeljo in ob prazniku pa od 8. do 12. ure in od 15. do 19. ure. Ambulanta v Zg. Hočah (tel. 333 82 80) In v Rušah (tel. 630 05 70). KLINIKA ZA MALE ŽIVALI, d.o.o., Osojnikova 10, 2000 Maribor, je odprta od ponedeljka do petka med 8. in 19. uro, v soboto med 8. in 13. uro. Veterinarji so dosegljivi na telefonski št. (02) 4801219 in 4801216. Za nujne primere izven delovnega časa 031 268 251. AMBULANTAZA MALE ŽIVALI POBRE2JE, d.o.o., Prečna ul. 9/b, 2000 Maribor Cenjene stranke obveščamo, da imamo odprto od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, v soboto od 8.00 do 13.00. Dežurni veterinarje dosegljiv 24 ur dnevno po telefonu 041767 451. VETERINARSKA AMBULANTA USAR, d.o.o., Korenska cesta 14, Spodnji Duplek, obvešča, daje ambulanta za male živali odprta med 8. in 12. uro in med 15. In 18. urotervsoboto med 8. in 12. uro. V ambulanti so veterinarji dosegljivi na telefonski številki 02/684 00 25 ali na lnfo@usar-vet.net .