URN_NBN_SI_DOC-H0XKC9BS

DANES Damijan Toplak Škrti Lah 1- t Da je Igor Lah oziroma KS Naložbe, katerih največji delničar je s 45 odstotki delnic Lah, škrt, si je ob včerajšnji objavi najverjetneje mislilo 7668 delničarjev Pivovar- ne Laško. Morda tudi to, da je ravno zaradi tega drugi najboga- tejši Slovenec. Za delnico Pivovar- ne Laško, nekdaj vredno prek 100 evrov, so Lahove KS Naložbe ponudile natanko devet evrov. In še to ne v denarju, ampak v obveznicah KS Naložb. Slednje bi trenutno prinašale okrog 4,8-od- stotni obrestni donos v evrih, medtem ko Pivovarna Laško v zadnjih treh letih dividend ni izplačevala. Večinske lastnice Pivovarne Laško so slovenske banke, tudi celovška Hypo banka je med njimi. Banke takšne prevzemne ponudbe skoraj zagotovo ne bodo sprejele, zato se špekulira, da bodo KS Naložbe (morda tudi ob dogovoru Igorja Laha z bankami) kasneje ponudile novo prevzemno ponudbo. Z višjo prevzemno ceno. Ker pa so KS Naložbe morale pridobiti in plačati bančno garancijo, je težko verjeti, da bi se Igor Lah kar takoj vdal. Morda bo kakšna posojila dobil celo pri bankah v tujini, morda tudi s tiho podporo domačih bank. Navsezadnje so tako v Laškem kot v bankah večkrat (ne)javno povedali, da čutijo politični pritisk, ko želijo prodati nekatere svoje naložbe (recimo Mercator pa Delo z Večerom) ter znižati svojo prezadolženost. Da so razmere resne, priča podatek, da če banke družbam skupine Pivovarne Laško naslednji mesec ne bodo podaljša- le posojil, se bo laška družba znašla na robu plačilne sposobno- sti, to pa lahko vodi v prisilno poravnavo ali v stečaj. Na težko situacijo v sporočilu za javnost ob izdaji prevzemne ponudbe nakazuje tudi sam Igor Lah. Ta je prepričan, da bi odpro- daja delnic dobro dela lastnikom Pivovarne Laško, predvsem bankam, pa tudi laški pivovarni, ki bi jo bilo mogoče z večinskim lastnikom v obliki KS Naložbe lažje sanirati. Kdo vse stoji za Lahovo prevzemno ponudbo, bo pokazal čas, že zdaj pa je gotovo, da bi bili pritiski nanj po prodaji posamičnih naložb Pivovarne Laško bistveno manjši, kakor so zdaj. S pričakovanim prihodnjim zviševanjem prevzemnih ponudb bi lahko zadovoljil lastnike, predvsem banke, posledično pa tudi slovensko javnost. A pri vsem skupaj je najbolj ironično, da je "tajkun" Boško Šrot z menedžer- skim prevzemom Pivovarno Laško in njene družbe spravil v težave, sedaj pa naj bi javnost zaupala in verjela, da jo bo pidovski "tajkun" Igor Lah rešil ... Č u d n o , da Janez Janša znova in znova benti nad mediji, ko pa je z obrazom krasil naslovnice, bil tudi sicer ponesrečen bob leta in sproti ogreva TV "Vroči stol" ... L E VO SPODAJ Raščan pod drobnogled policije? V društvu in sindikatu novinarjev so pristojne državne institucije pozvali, naj preverijo sume nepra- vilnosti in nezakonitosti podjetja Delo Revije in povezanih družb, zaposleni pa so včeraj spregovorili o pritiskih s političnimi vsebinami, ko je denimo Janez Janša pred volitvami moral biti na naslovnici Obrazov ALEŠ KOCJAN FRANJA ŽIŠT Poleg vseh tegob, ki pestijo nekdaj elitno podjetje Delo Revije, je poseb- ne pozornosti vredno dejstvo, da pro- padli medijski mogotec Matej Raščan zaposlenim v svojem podjetju Delo Revije že skoraj pet mesecev ne plaču- je socialnih prispevkov, kar je kaznivo dejanje. Tako je že pred letom dni ugo- tovila vlada, zakonodaja pa omogoča kaznovanje delodajalcev, ki svojim za- poslenim pri plači ne obračunajo tudi socialnovarstvenih prispevkov. To je lani avgusta ugotovilo ministrstvo za pravosodje v analizi kazenskega zako- nika in tudi zakona o finančnem po- slovanju. "Prispevki za pokojninsko in inva- lidsko ter zdravstveno zavarovanje, ki jih plačuje delodajalec, so namreč del plačila za opravljeno delo," je lani ugo- tavljalo ministrstvo, pravosodni mi- nister Aleš Zalar pa je tedaj pojasnil, da so v analizi ugotovili, da ni treba spremeniti ali dopolniti kazenskega zakonika. "Dilem ni več. Neplačeva- nje prispevkov je kaznivo dejanje," je zaključil Zalar. Kršiteljem lahko to ka- znivo dejanje prinese od enega do treh let zapora. Minister je tedaj še obljubil, da bodo tožilci vse zadeve, povezane z neplačevanjem prispevkov, obravna- vali prednostno in o njih odločali v 30 dneh od datuma prejema. Uredniki revij, ki jih izdaja družba Delo Revije, so včeraj družno opozorili, v kakšnih nemogočih razmerah pripravljajo revije. (Robert Balen) Poziv društva novinarjev Na policiji smo preverili, ali zaradi Ra- ščanovega neplačevanja prispevkov že teče kak postopek. Odgovorili so nam, da ljubljanska policijska uprava v zvezi z Delom Revije in povezanimi družbami še ni prejela prijave o sumu uradno pregonljivega kaznivega deja- nja, ne zaradi neplačevanja prispevkov niti prijave morebitnih oškodovancev. O tem, ali poteka preiskava zoper la- stnika omenjenega podjetja, pa zaradi spoštovanja določil o varstvu osebnih podatkov niso mogli odgovoriti. Društvo novinarjev Slovenije (DNS) pa je včeraj že pozvalo vse pristojne dr- žavne institucije z organi odkrivanja in pregona na čelu, naj preverijo vse sume morebitnih nepravilnosti in ne- zakonitih dejanj pri finančnih transak- cijah med Delom Revije in družbami, ki so (ne)posredno povezane z Rašča- nom, ter morebitne kršitve delovne in davčne zakonodaje. Sicer pa smo že pred dvema mese- cema na ministrstvo za finance in na davčni urad naslovili vprašanje, ali je podjetje Delo Revije zaprosilo za odlog plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje svojih zaposle- nih in ali je davčna uprava izdala so- glasje za odlog plačila prispevkov. Toda iz obeh institucij so nam odgovorili, da nam zaradi varovanja davčne tajnosti ne morejo posredovati informacij, ki se nanašajo na konkretne davčne za- "Zahtevamo spremembo plenilske zakonodaje" Uredniki revij, ki jih izdaja družba Delo Revije, pa so včeraj družno opo- zorili, v kakšnih nemogočih razmerah pripravljajo revije, o tem smo že poro- čali. Opozorila lastnikom so bob ob steno, je poudarila glavna in odgovor- na urednica Jane Melita Berzelak in dodala, da so revije doslej prinašale do- biček, po takšnem "lomastenju" v pod- jetju pa tega več ne bo. Pojasnila je, da se zaposleni zavedajo, da je podobnih zgodb delavcev še veliko. "Nismo prvi, si pa želimo biti zadnji! Naj bo naša zgodba zadnja te vrste," pravi Berzela- kova in dodaja, da ni mogoče razume- ti, kako je mogoče v naši državi brez pokritja dobiti kredit in uničiti zdrava podjetja, zato zahtevajo "spremembo plenilske zakonodaje". Na interese politike in lastnika Raščana je opozoril tudi predsednik Sindikata novinarjev Slovenije Iztok Jurančič: "Nima pojma o medijih, ima pa veliko špekulativne žilice." Dodal je, da so ob pregledu dostopnih bilanc Raščanovih podjetij ugotovili, da ob- stajajo resni in utemeljeni razlogi za domnevo storitve kaznivih dejanj, od zlorabe položaja do malomarnega rav- nanja. Prav tako obstajajo močni indici o nestrokovnem nadzoru banke in dodeljevanju kreditov na prijateljski osnovi. Več odgovorov bi bilo treba po- iskati v Novi KBM, poudarja tudi član upravnega odbora DNS Mario Belovič, ki meni, da so vse zadnje poteze lastni- kov "zgolj kupovanje časa". Pritiski s političnimi vsebinami Urednikom revij so iz uprave sporočili, da bo vse znano do prihodnjega četrt- ka. "Za nas je bistveno, da je naš lastnik nekdo, ki se spozna na medije. Končno želimo imeti verodostojnega lastnika, ki bo naš enakovredni sogovornik," je dejala Berzelakova. Da nočejo, da bi to še naprej bil Raščan, so zaposleni že večkrat izrazili z zahtevo po njego- vem odhodu. "Ta kalvarija se ni začela pred tremi meseci," pa je včeraj dejala Gordana Sredojevic - Goga, ampak že z Rašča- novim prihodom, ko so se pričeli tudi "pritiski s političnimi vsebinami". "Konkretno, Janez Janša pred volitva- mi na naslovnici Obrazov," pojasnju- je Sredojeviceva in dodaja, da semkaj sodi tudi izbor za politični obraz leta. Spomnimo, prva je to postala mini- strica za zunanje zadeve in predsedni- ca LDS Katarina Kresal. Kdo odobrav kredite, je skrivnost Slovenske banke molčijo, kdo je zakrivil slaba posojila, in zato skrivajo celo kreditne pravilnike JURE STOJAN Niso vsi uslužbenci b a n ke enaki, sploh takrat, ko je treba odobriti kre- dite. Manj pomemben je iskalec poso- jila (manj denarja ko želi od banke), manj pomemben je tudi uslužbenec banke, ki posojilo odobri. Pri večjih poslih odločajo kreditni odbori, ki jih imenujejo uprave bank, najbolj po- membna posojila pa mora odobriti kar nadzorni svet, torej predstavniki lastnikov banke. Načeloma jasno. A konkretnih pragov, do kolikšnih zne- skov sme kdo odobriti posojilo, se ne da izvedeti. "Interni pravilniki so in- terne narave, zato o njih ne moremo govoriti," pravijo v NLB. Podobno tudi v Abanki, kjer so "individualna poo- blastila predmet poslovne politike, ki je ne razkrivamo". Povedali pa so, da je "več kot 90 odstotkov kreditov prav- nim osebam odobreno na nivoju kre- ditnega odbora". V NKBM pa dodajo, da višina posojil ni edino merilo, pač pa da so pristojnosti odvisne tudi od "višine naložb, bonitete klienta, zava- rovanja naložbe in drugih omejitev". Javna samo zgornja meja Da banke skrivajo - ščitijo - najmanj pomembne bančnike, je še razumljivo. Če bi občani vedeli, kako veliko poso- jilo jim sme na lastno pest odobriti uslužbenec za okencem, bi ga morda ustrahovali, izsiljevali, podkupovali. Slovenija je pač majhna država in ljudje se poznajo med seboj, sploh v manjših krajih. Da pa banke skrivajo podatke, kdo točno je odobril tajkunska poso- jila, pa bi lahko že mejilo na potuho sokrivcem za današnjo žalost sloven- skega gospodarstva. Le en podatek je javen. In sicer, katera posojila mora odobriti nadzorni svet banke. A razlog za razkritje ni odkritosrčnost bankir- jev, pač pa zahteva v 167. členu zakona o bančništvu. Soglasje nadzornikov je tako potrebno, če bi izpostavljenost banke do posameznega upnika in z njim povezanih oseb dosegla 15 od- stotkov kapitala banke (statut NLB ta znesek določa še bolj strogo, s 30 mili- joni - zakon bi dopuščal 121-milijon- sko mejo). Če pa je kreditojemalec "v posebnem razmerju z banko" (denimo je član vodstva, nadzornik, prokurist ali njen večji delničar), je ta prag bi- stveno nižji, 100.000 evrov. Ostaja pa še vprašanje, ali so se banke iz tajkunskih zgodb kaj nauči- le, ali zdaj kaj bolje "upravljajo s tvega- nji", da jim posojil ne bodo vrnili. Ker prejšnja in sedanje vodstvo NLB napak niso priznala niti pred parlamentarno preiskovalno komisijo, ki išče politič- ne botre za tajkunske prevzeme, ne sme presenetiti, da banka uradno ni spremenila svojih kreditnih pravil- nikov. "Pogoji odobravanja kreditov niso drugačni kot pred krizo, saj odlo- čitev o financiranju temelji na presoji kreditne sposobnosti tako pravne kot fizične osebe." NKBM je glede svojega dela bolj odkrita. "Po padcu BDP-ja za 8 odstotkov v letu 2009 smo v Sloveni- ji soočeni s počasnim okrevanjem in uspešna podjetja danes v Sloveniji ne delujejo s 100 odstotki zmogljivosti iz časa pred krizo. Z drugimi besedami, povpraševanje po kreditih za investi- cije zaradi povečanja kapacitet je še vedno relativno nizko in po večini ne upravičuje večjega odobravanja kre- ditov." Žrtve oderuhov, javite se Mariborski podjetji STL in Share že dlje časa prežita na ljudi v stiski in jih vabita v oderuške kredite. Kot je Večer razkril minuli teden, nobeno od omenjenih podjetij nima dovolje- nja za podeljevanje potrošniških kreditov. Že zato je njuno delovanje nezakonito. Še več, svojim žrtvam zaračunava- ta oderuško visoke obresti, kar je tudi prepovedano. Za en- kratno nakazilo 1275 evrov bi morali v dveh letih vrniti skupno 3331 evrov. Čeprav so žrtve podpisale posojilne po- godbe, te nimajo pravne veljave in jih je možno izpodbijati. Večer je o svojih odkritjih obvestil tudi tržni inšpektorat, ki je že opravil inšpekcije v omenjenih firmah. A ima zve- zane roke - ni prejel nobene prijave, prav tako so iz podjetij izginile vse posojilne pogodbe. "Pooblaščenec in ustano- vitelj družbe STL, d.o.o., je na zapisnik podal izjavo, da se pravna oseba ne ukvarja s kreditiranjem, temveč je glavna dejavnost pravne osebe izterjava terjatev," so se potožili na inšpektoratu. Vendar Večer razpolaga s sicer nepodpisano pogodbo, s katero žrtve najamejo kredit prav pri omenjeni firmi. "Prosimo vas, če razpolagate s kakršnokoli dokumen- tacijo, ki se nanaša na sklenjeno kreditno pogodbo, ki sta jo s potrošnikom sklenili navedeni pravni osebi, da nam jo posredujete v nadaljnji postopek, saj tržni inšpektor lahko ukrepa samo v primeru, da je bil pravni posel sklenjen," še sporočajo varuhi potrošnikov. (jst) Loto Rezultati 62. kroga - 3. 8. 2011 Izžrebane številke za LOTO: 13, 16, 24, 28, 32, 37, 38 in dodatna 14. Sedmice ni. Izžrebana številka za LOTKA: 347659 Lotka 6 ni. Izžrebane številke za LOTO PLUS: 3, 4, 25, 28, 31, 35, 38 in dodatna 16. 7 PLUS ni. vezance.