URN_NBN_SI_DOC-H0XKC9BS

Celjani z razstavo o gumbih navdušujejo tudi v tujini. (Arhiv Pokrajinskega muzeja Celje) Celjani razstavljajo v Beogradu Odlično razstavo, na kateri je na ogled okoli 2000 gumbov iz različnih zgodovin- skih obdobij in materialov, so Celjani postavili tudi v Srbiji. Razstava Dugmad iz zbirke Franca Pajtlerja je veliko pozornosti pritegnila že v Sloveniji, odlično pa so jo sprejeli tudi v beograjskem Etnografskem muzeju. "Ko je človek spoznal, da lahko iz kože ali blaga naredi oblačilo, je izdelal tudi prva sredstva za njihovo zapenjanje. Prvotni gumbi so bili iz jantarja in imeli verjetno mitološki pomen. Sprva so za gumbe uporabili naravne materiale, školjke, kosti, roževino, les, mi- nerale in poldrage kamne, kasneje pa tudi usnje, bakelit, celuloid, porcelan in iz različne kombinacije teh materialov," je pojasnil avtor in kustos razstave Jože Ratej. Gumbi imajo tudi v Srbiji pestro zgodovino in zanimive zgodbe. (mpi) Tango na slatinski Evropski ploščadi Na Evropski ploščadi v Rogaški Slatini bodo z nastopom skupine Astorpia jutri, v soboto, začeli letošnji slatinski Festival Musica. V večerih do konca meseca se bo na tej ploščadi in na prostoru med paviljonom Tempel ter restavracijo Kaiser ob obnovljenem Zdraviliškem parku zvrstilo sedem samostojnih koncertov. Na prvem se bosta jutri ob glasbi predstavila tudi Nadja Bičkova in Miha Vodičar, vrhunski plesni par, večkratna državna in svetovna prvaka. Naslednjih pet koncertov bo na ploščati pri paviljonu Tempel, že v nedeljo se bo z glasbo iz slovenskega in balkanskega glasbenega prostora predstavila skupina Gemaj. V naslednjih sobotnih in nedeljskih večerih še Mateja Starič trio (latinskoameriška glasba), Brencl Banda iz Bistrice ob Sotli (večer svetov- ne ljudske glasbe), Duo Cana z večerom flamenka ter Marko Grobler in Janez Dovč s slovensko kantavtorsko glasbo. Sklepna prireditev letošnjega Festivala Musica (Feel the music) bo 20. avgu- sta na Evropski ploščadi. Z večerom svetovnih viž in slovenske ljudske glasbe se bo predstavila naša znana skupina Jararaja. (fk) Zaključuje se Brecljevo 2011 V soboto bodo na Brecljevem sklenili prvi ekstempore, ki ga je pripravila kul- turna skupina Brecljevo. Na njem sodeluje enajst slikarjev, njihova dela si bodo obiskovalci zaključne prireditve, ki se bo začela ob 19. uri, lahko ogledali v ate- ljeju Prah - Jagodič. (fk) Projekt La Bella Italia tudi v Velenju Danes se bo v atriju velenjske vile Biance odvil prav poseben dogodek, ob 20.30 ga bodo namreč napolnili zvoki italijanskih in španskih kancon ter šansonov, ki jih bo zapela Irena Tratnik, ob klavirju pa jo bo spremljal priznani jazzovski pianist Blaž Jurjevčič. Program bo povezoval voditelj in humorist Toni Gašpe- rič, ki je znan tudi po pisanju humoresk, ki jih je objavil v že kar štirih knjigah. Irena Tratnik in Blaž Jurjevčič bosta tokrat publiki predstavila projekt La Bella Italia, ki združuje slovenske, italijanske in španske večno zelene melo- dije. Za ta projekt se je Irena Tratnik odločila zaradi ljubezni do italijanskih in španskih melodij. Iz tega razloga je tudi začela sodelovati z Blažem Jurjevči- čem, o njem pa je povedala: "Prisluhnil je moji ideji o glasbenem projektu, ki bi zajel svetovne uspešnice italijanske in deloma španske glasbe. Njegovo igranje in znanje me vodita, naredita boljšo, v meni pa izbruhne sardinska kri, ki jo nehote in počasi odkrivam." Večer, na katerem bomo lahko slišali uspešnice, kot so Quando Quando, Besame Mucho, Granada, Santa Lucia in podobne, se bo zaključil ob prigrizkih in italijanskem vinu, tako da organizatorji obljubljajo, da bo za pravo vzdušje poskrbljeno. (mma) Prejeli smo Menjava azbestne kritine v vrtcu prestrašila starše (2) V prispevku, ki ste ga objavili v vče- rajšnji izdaji vašega časopisa, me nekaj dejstev spodbuja k dodatni obrazlo- žitvi situacije za lažje razumevanje poteka dogodkov. Rada bi dopolnila izjavo, da je MOC investitor in n a r o č n ik del, ki izvaja neposreden nadzor nad izvajal- cem. Ravnanje vrtca je bilo v skladu z navodili in dogovori z izvajalcem in MOC. Ker je prišlo do spremembe na- črtov, smo se v dani situaciji v vrtcu RADIO C E T www.radiorogla.si odzvali takoj v smislu zaščite otrok. Poleg tega, da otroci v času izvajanja del niso uporabljali igrišča vrtca, smo se odločili še za prestavitev otrok in zaposlenih iz enote. Ker sami nismo mogli zagotoviti prostorov za pre- stavitev otrok, smo zaprosili MOC za pomoč pri iskanju nadomestnih prostorov. Ponudili so n am prostore II. OŠ. V treh dneh smo organizirali prestavitev. Navajanje, da bi dela na- daljevali brez ukrepanja staršev, torej ni točno. Ukrepi za zaščito otrok in zaposlenih, ki so bili v naši moči, so bili takoj sproženi - že pred obiskom inšpekcije. V v r t cu smo r a v n a li z dolžno skrbjo in odgovornostjo do otrok in zaposlenih. Vanja Krašovic, ravnateljica Vrtca Anice Černejeve Edino premoženje, od katerega si je stečajna upraviteljica obetala vsaj nekaj poplačil upnikom, bo morala rušiti, saj se je Stanko Zakelšek temu vrsto let uspešno izogibal. (Rozman Petek) Kaj Hudournikov hangar počne na zemlji Cinkarne Hangar, ki je bil postavljen na črno, bo morala rušiti stečajna upraviteljica, ki nima denarja niti za plačilo sodnih taks, potrebnih za vložitev izpodbojnih tožb ROZMARI PETEK Natanko do 5. avgusta, a pred enajstimi leti, bi bil podjetnik Stanko Zakelšek moral na lastne stroške porušiti hangar v Bukovžlaku. A ker se je vse do stečaja podjetja Hudournik pritoževal, rušitve ni bilo. Stečajna upraviteljica podjetja Hudournik inženiring Andreja Terpo- tec (Zakelšek je pred leti hangar prene- sel s podjetja Hudournik gradbeništvo na sinovo podjetje) je še pred tednom dni verjela, da je hangar ob nekaterih terjatvah edino premoženje, ki bi se ga dalo unovčiti, zdaj pa bi morala na borno stečajno maso prenesti še stro- šek rušitve. Ta ni majhen, znašal naj bi slabih 14 tisoč evrov. Dodatno ji je odločanje, kaj sto- riti, otežila Cinkarna Celje. Ta je v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja za gradnjo obrata za suho zapolnjevanje odlagališča sadre leta 2 0 06 hangar vključila v postopek, kot da je to začasni objekt, ki ga bodo uporabljali kot skladišče pri gradnji. Podlaga za to naj bi bila leta 2004 skle- njena najemna pogodba s Hudourni- kom, ki naj bi veljala do leta 2024, nato pa naj bi najemnik zemljišče vzposta- vil v prvotno stanje. Cinkarna s hangarjem noče imeti nič A ko je to namignila Cinkarni Celje, so ti ugotovili, da je takšno pogodbo pod- pisala oseba, ki je sicer bila nekoč za- poslena v Cinkarni, v času podpisa pa je bila že upokojena. Obenem ni nikoli imela takšnih pristojnosti. Še več. Iz nekaterih arhivskih dokumentacij je razvidno celo, da je Cinkarna bila ves čas lastnik zemljišča, na katerem je zrasel Zakelškov hangar. Ker Terpo- tčeva tega prej ni vedela, je zemljišče v odkup ponujala Cinkarni, takrat pa se je Cinkarna spet izgovorila na naje- mno pogodbo, za katero je prej trdila, da ni veljavna. Najlažje ni tudi najbolj pravično Kako je možno, da je Cinkarna v po- stopek pridobitve gradbenega do- voljenja za obrat na deponiji lahko vključila hangar, ki je bil zgrajen na črno in zato predviden za rušenje, ni znano. Prav tako ne, zakaj in kdo je sklenil neveljavno najemno pogodbo. Bolj znano je le, da je podjetnik Zake- lšek znal v posle pritegniti različne ljudi. Spomnimo le na primer nekda- njega župana Štor Franca Jazbeca, ki je celo občino "zastavil" za domače- ga podjetnika, posledice pa v občini čutijo še danes. "Upraviteljica iz navedenega na- prošam naslovno sodišče za izdajo navodila v zvezi s tem, kdo je tisti, ki je dejansko zavezanec za rušitev ne- premičnine, oziroma navodilo, kako naj upraviteljica v predmetni zadevi postopam," je sodišče pozvala Terpo- tčeva. Najlažji, ne pa tudi najpravič- nejši način bi bil, da sprejme ponudbo podjetja Butolo, ki se je ponudilo, da objekt odstrani in obenem v stečajno maso nakaže še tri tisoč evrov. Tako kot bi bilo najlažje tudi, da upravite- ljica, ker nima denarja, pač ne vloži izpodbojnih tožb in mirno prenese po- jasnila, da so osnovna sredstva pač v Libiji (to ji je pojasnil direktor Boštjan Zakelšek, ki je sedaj v osebnem steča- ju), da si je družina Zakelšek "posodila" dober milijon in pol posojil ... V hostlu dvakrat več gostov kot lani V celjskem mladinskem hotelu so spali gostje tudi iz najbolj eksotičnih držav METKA PIRC Turisti z ogromnimi nahrbtniki se te dni v celjskem mladinskem hotelu kar vrstijo. Na vrhuncu turistične sezone v teh dneh v celjskem hostlu srečuje- mo najrazličnejše skupine, študente, individualiste, mlade, stare. Kot pravi Špela Božinovic iz Celjskega mladin- skega centra, so pri njih spali tudi 70 in več let stari gostje, a teh je resda bolj malo, saj prevladujejo mlajši. V za- dnjem letu so povprečno v Celju bivali dva dni in pol. "Resnično smo že go- stili goste iz cele Evrope, iz Združenih arabskih emiratov, Armenije, Argenti- ne, Avstralije, Azerbajdžana, Brazilije, 1 ¿? Š1" c3jG=» r ^ k ! v a l 1 v e d n o i n p o v B O d Kanade, Zelenortskih otokov, Indije, Irana, Islandije, Japonske, Mehike, Se- negala, Združenih držav Amerike ..." je tiste najbolj eksotične obiskovalce na- štela Božinoviceva. Kar nekaj je gostov, ki pridejo v Celje s kolesi. Lani je bilo zanimivih osem Špancev, ki so začeli pot na kolesu kar v svojem doma- čem mestu. Letos je v Celju prespalo nekaj domačih skupin, ki so kolesari- le po Sloveniji, zabeležili pa so jih tudi iz drugih evropskih držav. Te goste razumljivo zanimajo različne kole- sarske poti in iz Celja jih pot najpogo- steje vodi na morje. Julija so zabeležili 60-odstotno zasedenost hostla, kar je skoraj dvakrat več kot lani. Več gostov kot lani v tem času je bilo tudi junija, na dobro zasedenost računajo avgu- sta. "V primerjavi z lanskim letom za- sedenost raste, gostje se vračajo. Tisti, ki so prišli lani, so nas letos ponovno obiskali," opažajo v hostlu. Pravijo, da Špela Božinovic: "V primerjavi z lanskim letom zasedenost raste, gostje se vračajo. Tisti, ki so prišli lani, so nas letos ponovno obiskali." (Violeta Vatovec Einspieler) so turisti s Celjem menda zadovoljni, všeč sta jim majhnost in lepota mesta. Kot bistveno pomanjkljivost navajajo slabo družabno življenje, kar je nekoli- ko odvisno od tega, v katerem letnem času pridejo v Celje. "V prihodnje pri- čakujemo še boljšo sezono, kot je bila letos, z željo, da se bo dober glas o MCC Hostlu širil še naprej in da bomo vedno bolj prepoznavni," je navdušena Božinoviceva.