URN_NBN_SI_DOC-H0XKC9BS

petek, 5. avgusta 2011 PODLISTEK, PISMA BRALCEV pisma.bralcev@vecer.com 1 25 Svetozar Borojevic m e d slavo in ponižanjem MIRO SIMČIČ TOMO PODSTENŠEK Dvigalo 4 Srbija naj bi po prevladujočem prepričanju med srbsko elito in tudi preprostimi ljudmi v prvi svetovni vojni bila p o v s em nedolžna žrtev agresivnih in m o č n ih severozahodnih na- sprotnikov. Ključna oseba za vstop Srbije v prvo svetovno vojno na strani antante je bil Peter Karadordevic, za Srbe kralj zedinjitelj ali kralj osvo- boditelj. Podobnega mnenja o njem in tedanjih srbskih obla- steh pa seveda nimajo Make- donci, Albanci in Muslimani, ki jih je srbska vojska v letih 1912 in 1913, d o k o n č no pa po letu 1918 osvobodila pred Turki in Avstro-Ogrsko. Prese- netljivo, toda še danes je Peter Karadordevic potisnjen v stran v srbski zgodovnski znanosti, prednost uživata na primer knez Miloš Obrenovic ter vodja srbskih radikalov Nikola Pašic. Na tem mestu nimamo pro- stora za to, da bi se s Petrom Karadordevicem ukvarjali bolj potanko, toda v zvezi z n j im več stvari bode oči in opozar- ja, da ga je vredno bolj teme- ljito obdelati, kot to danas na p r i m er p o č n e jo srbski razi- skovalci. Peter Karadordevic je presenetljivo, v pičlih štirih dneh, postal novi srbski kralj leta 1903, po krvavem majskem prevratu v Beogradu, v katerem so uporni častniki, pripadniki zloglasne Črne roke, brutal- no ubili zadnjega Obrenovica, kralja Aleksandra Obrenovica, in njegovo ženo Drago Mašin. Aleksandar Obrenovic je bil vazal Avstro-Ogrske (obe strani sta imeli sklenjen poseben tajni sporazum o tem). Peter Karadordevic pa ni samo preživel večji del svoje- ga življenja v Franciji, končal z a h t e v no i z o b r a ž e v a n je na francoskih vojaških akademi- jah, temveč je bil tudi pripa- dnik kontroverzne francoske legije tujcev. Francozi so zelo dobro vedeli, koga i m a jo v svojih rokah. Peter Karadorde- vic je postal njihovo izjemno pomembno tajno orožje proti širjenju vpliva dvojne monar- hije na Balkan. In še to: pod psevdonimom Peter Mrkonjic je organiziral vstaje po Bosni in Hercegovini in pripravljal Bosno in Hercegovino za pri- pojitev Srbiji. In še nekaj: štiri leta preden je postal srbski kralj, je bil reven kot cerkve- na miš, tako da je ruske obla- sti prosil, da mu pomagajo iz hudih dolgov, da bi pozneje na svoj dolg preprosto pozabil. Njegovi potomci, sin in vnuki, niso več nikoli imeli denarnih težav, kljub mnogim zapletom so postali ena najbolj premo- žnih evropskih dinastij. Ko je P e t er K a r a d o r d e- vic postal novi srbski kralj, je Srbijo čez noč prepeljal v antan- tni tabor, Srbija je kmalu potem dobila izjemno velika franco- ska posojila za modernizacijo vojske in izgradnjo vojne indu- strije. Pred začetkom prve sve- tovne vojne je majhna in revna in po srbskih mitih miroljubna Srbija imela na milijon prebi- valcev trikrat več usposoblje- nih vojakov kot Avstro-Ogrska. O tem, da so pripadniki zlo- glasne tajne organizacije Črna roka, ki so jo sestavljali pred- vsem radikalni srbski častniki, oborožili in usposobili Gavrila Principa, ki je junija 1914 ubil prestolonaslednika Franca Fer- dinanda in njegovo soprogo Sofijo in dal povod za začetek prve svetovne vojne, Srbi raje ne govorijo. Srbija, še zlasti pa antanta, imajo veliko odgovor- nost za začetek prve svetovne vojne. Srbi večinoma o Borojevicu nimajo dobrega mnenja. Celo njegovi rojaki iz Vojne Kraji- ne naj ga ne bi preveč spošto- vali, pravi Katarina Borojevic, soproga pranečaka Svetozarja Borojevica, znanstvenica, ki se je s svojim soprogom ukvarja- la z genetiko in ki danes živi v Novem Sadu. Brez uspešnega kljubovanja Borojevicevih armad na Soči bi Slovenci in Hrvati lahko doživeli veliko hujšo narodno tragedijo Za srbsko politično in in- telektualno elito je bil Sveto- zar Borojevic, izdajalec, Vuk Brankovic 20. stoletja, ki ni želel preiti na antantno stran v času vojne, ko so mu to po- nudili. Za mnoge Hrvate je Bo- rojevic le Srb, za katerega je škoda izgubljati besed, še naj- raje pa bi videli, da je "pravo- slavni Hrvat". V tem primeru bi ga sprejeli za svojega in ga imeli radi. Tri slovenske bolečine Jugoslovanske in tudi sloven- ske oblasti so Borojevica in nje- gove zasluge ignorirale, pa tudi danes v samostojni Sloveniji ni veliko bolje, čeprav si je danes le našel nekaj prostora v zgo- dovinskih učbenikih. Današnja srednja in starejša generacija je v podrobnosti vedela vse o Ti- tovih s e d m ih ofenzivah, za bitke na Soči in za Borojevica pa v šoli niso mogli veliko sli- šati. Med Slovenci, zlasti m ed Primorci, pa je vseeno vsesko- zi krožil mit o Borojevicu in tisto večno vprašanje, "kaj če bi bil Borojevic oktobra 1918 v Gorici naredil odločno potezo in bi Gorica ostala slovenska"? Podobna vprašanja si Sloven- ci zastavljajo za Tita leta 1945 v Trstu in za generala Rudol- fa Maistra v Celovcu leta 1919. Trst, Gorica in Celovec so bila vedno etnično mešana mesta, Slovenci so v n j ih imeli po- memben delež, to so bila tudi slovenska kulturna in gospo- darska središča, toda dogodki po začetku prve svetovne vojne so prispevali k temu, da so bili Slovenci pozneje v teh mestih brutalno potisnjeni v gospo- darskem, političnem in kultur- nem pogledu. Ta mesta ostajajo večna slovenska bolečina. Tisoč let je desno od reke Soče proti Furlaniji poteka- la stabilna etnična meja, ki se dolga stoletja ni kaj prida spre- minjala. Furlani, ki sodijo v Retroromane, in Slovenci so živeli v stoletnem medseboj- n em sožitju, Slovenci v daljni preteklosti niso nikoli mejili z Italijani. Vzhodno od te etnične meje so bile pred prvo svetovno vojno samo tri etnično mešane mestne občine (Gorica, Trst in Milje), kjer so Italijani imeli prevladujoč vpliv zahvalju- joč tudi izginjanju furlanskega jezika, ki je pričelo na začetku 19. stoletja. V ostalih 52 obči- nah na Tržaškem in Goriškem pa je prevladovalo slovensko prebivalstvo, v svojih rokah so na tem območju Slovenci imeli kar 88 odstotkov zemlje. Danes imajo Slovenci občinsko oblast le v treh manjših obči- nah na Goriškem in Tržaškem. Nove italijanske oblasti so po letu 1918 do "tujerodnih" pre- bivalcev vodile skrajno nasil- no raznarodovalno politiko, šlo je za sistematični državni teror. Posledice tega masovne- ga terorja so se kmalu poznale. Po prvi svetovni vojni je to ti- sočletno etnično ravnovesje na Goriškem in Tržaškem bilo za vedno porušeno. Knjiga Mira Simčiča je izšla pri založbi Intelektualne storitve v Kopru. Naročila tel. 0 40 67 16 97, e-pošta katarinasimcic@ gmail.com . 49 "In kakšni so ti azijski zapori?" "Saj nisem bil prav v zaporu, prepovedali so nam samo, da bi zapuščali hotelsko sobo in pa opremo so nam zaplenili." "Aja." "Drugače pa so zapori v teh deželah zgodba zase. Ne pa tako kot tu pri nas, ko so kaznjenci kakor v hotelu." "Čisto tako tudi ni." "Skoraj. Viktor, dajte mi še malo vode," je Dan mimogrede navrgel svojo željo, kakor da bi sedeli na letnem vrtu kakšne go- stilne. Presenečeno so ga pogledali in če bi bil drugačen človek, bi se na tem mestu verjetno le na glas nasmejal lastni zmedenosti. A neka značajska črta mu v kombinaciji s preteklim razvojem do- godkov tega v danem trenutku ni dopuščala. Namesto da bi pri- znal svoj lapsus, je s trmasto odločnostjo ponovil: "Žeja me, dajte mi plastenko!" "Dan, saj veste, da tako ne gre. Z vodo je resnično treba varče- vati, ostalo je nam je manj kot polovica ..." "Samo ne začnite mi spet s svojimi načeli in moralo in pravili in kaj jaz vem še s čim. Rekel sem, da bi rad pil, celo vljudno sem vas prosil za vodo in res ne vidim, kaj je potrebno še diskutirati in razpravljati." Morda je zaradi občutne količine popitega alkohola tokom zad- njega delovnega dne imela dehidracija na Dana hitrejši in močnej- ši učinek kot na ostale. Morda mu je presojo zameglilo kaj drugega. Kakorkoli, ko je enkrat zavzel svoje stališče, je bil resnično trdno prepričan v svoj prav in ni bilo več argumenta pod soncem (ozi- roma pod zemljo, če smo čisto natančni), ki bi ga lahko prepričal v nasprotno. "Dan, kaj ti je spet? Pa tako lepo smo se pogovarjali." "Nič mi ni, rad bi samo naredil požirek vode, to je vse, vi pa me gledate, kakor da sem največji zločinec." "Vsi smo žejni, ampak se pač moramo zadržati." "Saj vam ne branim, to je vaš problem. Vi se kar zadržujte, jaz pa se ne bom. Viktor, daj mi vodo." "Ne dam, voda je skupna last." "Daj mi vodo, če ti rečem." Dan se je stegnil proti plastenki, a Viktor ga je prehitel in jo pri- vil tesno k sebi. Oba moška sta instinktivno vstala, mlajši groze- če pripravljen na spopad, starejši nekoliko počasneje, a nič manj odločno. "Dan, ne nori, no. Sedi in se pomiri." "Opozarjam vas, da bom vztrajal pri spoštovanju sprejetih odločitev. Skupina me je izbrala za voditelja in moja dolžnost je, da skrbim za interese večine." "Spet se bomo šli to igro? Skupina, vodja, večina, bla bla bla ... Kaj ste tako malenkostni, saj gre samo za prgišče vode! Halo! Če hočete, vam jo jutri vrnem z obrestmi, vsakemu kupim cel paket vode!" "Ne bom vam ponavljal očitnih dejstev, ki se jih tudi sami prav dobro zavedate. Prosim, da se pomirite in pri priči nehate s temi egoističnimi izpadi." "Kaj? Vi mi nočete dati vode in zdaj sem jaz egoist?! Pa kakšna logika je to? No, stari, da ne zgubljava časa, povedal si, kar si mi- slil, zdaj pa mi daj plastenko!" "Ne, ne dam!" Dan je stopil k Viktorju in mu po krajšem prerivanju izpulil vodo iz rok. Starec pa se ni hotel kar tako predati, pozabil je na svojo dostojanstveno držo; uvidel je, da proti brutalni sili lepe ma- nire bolj slabo zaležejo. Podžgan s sveto jezo pravičnika je izgub- ljeno poskušal priboriti nazaj. Prejeli smo Naj razume, kdor more _ Pred osamosvojitvijo Slovenije je g. Janša kritiziral, da morajo naši sloven- ski fantje služiti vojaški rok v južnih republikah naše države Jugoslavi- je, sedaj pa naši vojaki čuvajo državo Kosovo. Kaka ironija! Moje mnenje je: če so kosovski Al- banci hoteli imeti svojo državo, naj si jo tudi čuvajo in se borijo zanjo, saj smo si morali tudi mi Slovenci sami priboriti svojo samostojnost. Nihče nam ni pomagal. Res je, da mi bo kdo upravičeno očital, da pač ne razumem, da mora Slovenija dati svoj kontin- gent vojakov v okviru Nata za KFOR, vendar bi bil že čas, da Kosovci pre- vzamejo obrambo na svoja pleča, saj se tudi v Afganistanu trudijo, da se bodo sami sposobni braniti. K temu bi dodala še, da je Otto Habsburški v intervjuju povedal, kako zelo se je trudil za samostojno Kosovo. Znal je sedem tujih jezikov, tudi hrva- škega, ne pa slovenskega. Iz tega se vidi, koliko sta Avstrija in njena dina- stija cenili Slovence. Res, veliko smo šteli Slovenci in še štejemo, ko se ne trudimo le zase, ampak se udinjamo tujim gospodar- jem, se zanje borimo, poklekamo in hočemo biti všečni, na lastni narod pa pozabljamo, čeprav je obstoj države in naroda odvisen predvsem od naših ljudi, ne od tujcev. Roža Gradišnik, Selnica ob Dravi Spoštovani župani sistema B pomur- skega vodovoda! Kot Pomurec in župan občine Canko- va priznam, da mi od petka, 22. julija, vest in odgovornost ne dasta miru. Vsak dan se zavedam, da sem v službi vseh občank in občanov in da sem njim najbolj odgovoren. Naše zadnje srečanje z m i n i s t r om za okolje in prostor dr. Rokom Žarničem in pred- stavniki SVLR-ja, poslanci, državnim svetnikom in mediji me vznemirja, da vas pozivam, da v vsej odgovorno- sti zastavimo vse svoje moči; stopimo skupaj in tedensko zvonimo z vsemi zvonovi in zahtevamo od odgovor- nih na MOP-u, SVLR-ju, da projekt sis- tema B terminsko zakoličimo, da vsa potrebna dokumentacija in prijava pridejo čim prej na mizo odgovorne- mu v Bruslju. Priznam in se nikomur ne opravičujem: sem zelo direkten in se mi upira neka diplomatska, v celo- fan zavita servilnost, ki nas Pomur- ce vedno znova opeharja v razvojnih možnostih in priložnostih. Tvegam vašo obsodbo in bom srečen, če me bodo naslednji meseci demantirali, samo da bodo naši vrli, prepošteni, preskromni in plemeniti Goričanci in Goričanke deležni osnovne člove- kove pravice: zdrave pitne vode leta 2013 ali 2014. Vendar nisem naiven in bojim se, da imam prav: zadnji petek je bil zame "črni petek". Potrdil je to, kar sem vam, spoštovani kolegi župani, že tolikokrat povedal: "Stopimo skupaj in zahtevajmo od države in oblasti, naj preide od besed k dejanjem." Pred desetimi leti smo imeli Go- ričanci prioriteto pri izgradnji vodo- voda, ko ni bilo gospodarske krize in razmer, ki najbolj negativno eska- lirajo prav zadnja leta. Sprašujem se, ali sem kot župan in Goričanec kriv, da smo leta 2011 na začetku in tudi iz ust gospoda ministra slišali: "Vodovod Ormož - vse pripravljeno za izvedbo; prleški tik pred izvedbo," za dolinske- ga in našega B pa očitek Žarniča, da nismo napravili svojega, da smo sami krivi ... Ali pa si jaz besed gospoda mi- nistra ne razlagam pravilno? Pohvala gre Občini Gornji Petrovci, kolegu Francu Šlihthuberju, za vsa pri- zadevanja in koordinacijo, vendar ali bomo zmogli v nekaj mesecih, česar nismo v desetih letih? Ne želim politi- kanstva, vendar sem realist: ali bomo v teh nenormalno turbulentnih časih zahtevali od MOP-a in ministra dr. Roka Žarniča strokovno in odgovor- no osebo, ki bo bdela nad projektom sistema B, in pripravili vso potrebno dokumentacijo za prijavo v Bruselj? Nikakor ne pristajam na našo po- mursko ponižnost, češ, vsi smo enako krivi ... Ne samo občina Cankova, upam verjeti, da vse občine sistema B že leta in leta dajemo podatke in izpol- njujemo tabele MOP-a izbranim inže- nirjem in državnim monopolistom, ki služijo enormna proračunska in naša sredstva in se naslajajo na račun naše anemične pripravljenosti, da bi zahte- vali podatke o tem, kaj in za kakšne denarje so ti inženirji in drugi s strani MOP-a izbrani strokovnjaki napravili. Pred leti, ko ste kolegi župani pri- stali na razbijanje pomurskega vodo- voda, sem edini glasoval proti, ker sem prepoznal neodgovornost MOP-a. Z razbitjem nas je neodgovorna država znova postavila na začetek. Občina Cankova je v zadnjih letih v skladu z navodili izdelala projekte in ima veljavna gradbena dovoljenja za sekundarno vodovodno omrežje za vsa naselja. Projektantska hiša, ki nam je izdelala te projekte, je v strokovnem dialogu z državnim inženirjem, pro- jekti so kompatibilni s sistemom B. Pozivam vse občine sistema B, da se tedensko srečujemo in koordiniramo; pisno zahtevajmo od MOP-a, da odgo- voren človek tedensko poroča o dina- miki izvedbe projekta. V petek smo slišali očitek, da nimamo strokovnega koordinatorja (ali ni to strokovni pred- stavnik Vodovoda Murska Sobota?). Minister Žarnič je nastopal kot politik in n am požugal, "da že kupljene cevi in položeni vodovod ne bodo deležni plačila z naslova celovitega projek- ta sistema B". Ali smo v tem primeru, spoštovani kolegi župani, z odprtimi kartami na mizi? Občina Cankova si ne dovoli podvajanja in špekulacij, ki bi škodovale optimalni realizaciji pro- jekta. Tovrstnega hazardiranja si ne moremo privoščiti; za neodgovorno državo in MOP bi to pomenilo pilato- vsko umivanje rok. Tega jim ne smemo dovoliti. Spoštovani, moj poziv razu- mite kot odgovornost in našo skupno nalogo in dolžnost. Živimo v neprija- znih časih. Zavedam se, da nam nihče ne bo ničesar podaril; sami si moramo vsakodnevno prizadevati in se boriti. Bojim se, da je veliko zamujenega. Zakaj dovolimo, da nas neodgovorni in zlagani politikanti že deset let žejne vozijo preko vode? Naši ljudje imajo pravico od nas zahtevati, da so dele- žni osnovnih materialnih vrednot za človeka vredno življenje. Bojim se, da gospodarsko-socialna kriza v Sloveni- ji in Evropi nam ne prinaša prijaznih vetrov. Zato stopimo skupaj, in če je potrebno, z vsemi pravnimi in civili- zacijskimi sredstvi jasno in glasno zah- tevajmo od odgovornih v državi svoje elementarne pravice. Žal Pomurci že desetletja izvolimo poslance, ki servil- no prikimavajo liderjem svojih strank v državnem zboru. Kje so več kot tri leta ljudje, ki ste jim zaupali, da bodo predstavljali naše interese v Ljubljani? Kako bodo imeli obraz stopiti pred nas, ko jih leta ni na spregled, Pomurje pa je v globoki gospodarsko-socialni stiski? Župan Občine Cankova bom naredil vse, da bo gorički vodovod "projekt stoletja", ki se bo začel graditi spomladi leta 2013, in da bo 90-odstotno financi- ran iz kohezijskega sklada EU. Drago Vogrinčič, župan občine Cankova