URN_NBN_SI_DOC-H0XKC9BS

Rekli so Jakob Presečnik, vodja poslanske sku- pine SLS: "Sredi vrhunca turistič- ne sezone se v Sloveniji soočamo z dvema resnima prometnima pro- blemoma (Luka Koper, Karavanke, op. ur.), ki imata negativne posledice tako za širše poslovno kot turistično gospodarstvo, a vlada se obnaša, kot da je povsem izpregla. Če je tako, naj potem kar vsi ministri, skupaj s predsednikom vlade, takoj podajo odstopne izjave. Resnost razmer v državi ne more magično izginiti sredi poletja in zaradi počitnic." (va) Vzroki zastrupitve lipicancev Le dan potem, ko je direktor Kobilarne Lipica Tomi Rumpf zatrdil, da krma in krmni dodatki ne morejo biti vzrok le- tošnje zastrupitve lipicancev, se je po- kazalo, da njegove trditve mogoče niso točne. Profesor Franc Batič z Bioteh- niške fakultete v Ljubljani, ki pripra- vlja botanično raziskavo o morebitni vsebnosti strupenih rastlin na travni- kih in pašnikih, kjer se lipicanci pasejo in od koder dobivajo seno, je za medije povedal, da suma, da krma ni kriva za zastrupitev, ne morejo ne ovreči ne potrditi, dokler ne pridobijo dovolj in- formacij o vsebnosti škodljivih snovi v rastlinah iz družine metuljnic. Iskali naj bi strup lupanin, ki naj bi bil vzrok za pogin šestih lipicancev marca in julija letos. Poleg tega so se na sredi- nem sestanku na veterinarski upravi predstavniki slednje, Zavoda za zdra- vstveno varstvo Maribor, veterinarske fakultete, Kobilarne Lipica in policije dogovorili, da bo veterinarska fakul- teta na podlagi doslej ugotovljenega in dodatnih analiz do konca septem- bra pripravila končno oceno vzrokov zastrupitve. (um) Aakcija za šolske torbe Mladinska knjiga Trgovina v sodelo- vanju z Zvezo prijateljev mladine Slo- venije (ZPM) v drugi polovici avgusta organizira humanitarno akcijo zbira- nja šolskih torb. Rabljene šolske torbe bodo zbirali v 33 knjigarnah in papir- nicah v vseh večjih slovenskih mestih in krajih, dostavili pa jih bodo 17 re- gijskim centrom ZPM. Z akcijo, ki bo trajala od 16. do 31. avgusta, želijo spodbuditi zavest slovenskih šolarjev, da podarijo šolske torbe, ki jih ne upo- rabljajo več. (sta) VOX POPULI Bo tožilec Andrej Ferlinc zadevo Patria pripeljal do izreka sodbe? Da Ne www.vecer.com Odgovor na prejšnje vprašanje Je na slovenskih cestah preveč t o v o r n j a k o v? 91 % Da 9 % Ne Število glasov: 425 Izvirni finančnigreh so bili bankirj Dr. Matej Lahovnik, profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti in bivši gospodarski minister nič in bo kazen zastarala, četudi bi jih policija kaznovala, ker so divjali skozi mesto sto na uro. V tem primeru bi se vsi požvižgali na predmetne predpise. In to se n am dogaja v gospodarstvu. Pač vsi vedo, da ni epiloga, in sporne prakse se nadaljujejo. Novinarji vsak dan pišete o tem, v nekaterih pri- merih ste celo opisali pot denarja. V normalnih državah finančna polici- ja ali pa policija in tožilstvo sledita poti denarja in viru premoženja ter te naveze presekata." JELKA ZUPANIC "Nobenega dvoma ni, da so zagreši- li izvirni finančni greh bankirji, ker so za dolgoročne finančne naložbe odobravali kratkoročna posojila, pri čemer so jih pogosto zavarovali celo z istimi delnicami, ki so bile močno prevrednotene. Če bi banke ravnale v skladu s temeljnimi pravili, se to ne bi dogajalo," je bil prepričan dr. Matej Lahovnik, ko smo ga vprašali, ali niso bankirji res čisto nič krivi za propa- danje podjetij, ki so jim še pred ne- davnim tako radi dajali posojila. Javnost in novinarji Dela Revije denimo ta hip zrejo v prvega ban- kirja NKBM Matjaža Kovačiča kot v rešitelja Dela Revije, četudi je ta ista banka direktorju Dela Revije Mateju Raščanu najbrž po tehtni presoji po- slovnega programa dajala posojila, ki jih ne more vrniti. Nesojeni prevze- m n ik Merkurja Bine Kordež je več- krat s prstom pokazal na banke in ni bil edini. Kaj torej zdaj pravi o vsem skupaj, tudi o vladni prepovedi podaljševa- nja tajkunskih posojil, za katero se je močno trudil, dvakratni bivši go- spodarski minister Lahovnik, ki je v Pahorjevi vladi odstopil, zdaj pa je profesor na ljubljanski ekonomski fa- kulteti? Zakaj so banke ravnale tako? "Tudi zame je ključno, kako je do tega sploh prišlo. Predvsem je očitno, da je povsem odpovedal korporativni način upravljanja bank in podjetij, pa tudi regulator, Banka Slovenije, ni od- igrala svoje vloge. Poleg uprav bank in podjetij pa so imeli ključno nega- tivno vlogo tudi nadzorni sveti." Zakaj niso opravili svoje naloge? "Sam si to razlagam s f e n o m e n om 'male srečne družine', ko so nadzor- niki mižali na eno oko ali obe očesi v zameno za bonitete, ki so jih preje- mali, zato je imela uprava za preneka- tero potezo proste roke. Če gledamo nazaj, tudi na vlogo obeh državnih bank, NLB in NKBM, ki sta vpleteni v večino teh tajkunskih ali kakorko- li drugače spornih poslov, je jasno, da cela vrsta spornih posojil sploh ne bi smela biti podeljena, če bi uveljavlja- li dobre prakse korporativnega upra- vljanja, ravnali v skladu s siceršnjimi b a n č n i mi standardi in t e m e l j n i mi finančnimi pravili. Predvsem pa ne razumem, kako je to sploh lahko šlo skozi kreditne odbore bank. Danes se zdi neverjetno, kako enostavno so nekateri prišli do denarja v preteklo- sti. V primeru obeh državnih bank je to toliko bolj sporno zaradi morebi- tne vloge političnih botrov iz ozadja, torej zaradi vprašanja, ali je kdo tudi lobiral, da se je to dogajalo." Sodeč po imperijih, ki propadajo, se je to vendar dogajalo množično. "Očitno se je v Sloveniji oblikovala la- stniška struktura, ki je imela značaj določenih tranzicijskih lastniških omrežij, in je na neki točki kratko malo ugrabila državo, kar traja še zdaj. V tujini temu pravijo 'state cu- shioning', državna blazina. Na koncu plačajo račun za to davkoplačevalci, ki te zgodbe sanirajo, nič krivi delav- ci v podjetjih in upniki. Slovenija je pač majhna, odprta ekonomija, ljudje se med seboj poznajo, vplivnejši še posebno. Če že niso v sorodu, se po- znajo iz raznih društev, klubov, imajo skupne znance. Skratka, možnost te klientelne naveze je toliko večja in pri nas tudi regulatorji v preteklosti niso odigrali svoje vloge." Saj n i s mo e d i ni m a j h ni in t u di drugod poznajo prevzeme. "To drži. Ključni problem, da se to dogaja, je v Sloveniji po moje to, da vsi vedo, da pravosodni sistem ne deluje. Za hip si predstavljajte, da bi imeli vso prometno zakonodajo, hkrati pa bi vsi vozniki vedeli, da se ne bo zgodilo Pri nas pa? "Epiloga ni, saj ko pride zadeva na so- dišče, iz proceduralnih razlogov vse skupaj pade, sporočilo 'saj ni nobe- nih sankcij', pa je signal vsem drugim. Še hujše pa je, da je to tudi sporočilo mladim na ekonomskih in pravnih fakultetah, da je tak pač način delo- vanja. In to je problem. Sčasoma posta- ne namreč to tudi ustaljena poslovna praksa." Se bojite, da se ta praksa nadaljuje? "Kar p o g l e j te o k o li s e b e. V e l i ka večina tajkunskih zgodb, ki so padle, je padla zaradi prevelike požrešno- sti menedžerjev. Ker je bila lastni- ška struktura razpršena, v podjetjih ni bilo strateškega lastnika, zato je začel menedžment zasledovati svoje lastne interese, ne pa interesa lastni- kov in družbe, in poskušal v končni fazi postati tudi ključni lastnik. V ta namen so začeli izčrpavati podjetja in so za zastavljeno premoženje pridobi- li posojila. Ko so začeli s krizo prihod- ki padati, so se pa čudili. Merkurju so prihodki padli za 40, 50 odstotkov, ko se mu je poslabšala boniteta ključnih kupcev, Vegrada, SCT in drugih. Po- stalo je jasno, da ti modeli niso bili več vzdržni. Sicer pa tudi v normal- nih razmerah verjetno ne bi bili. In to je tisto, kar me moti." Bankirjev ni? "Ko sem jih vprašal, kako hudiča ste lahko najemali kratkoročna posojila za dolgoročne finančne naložbe, so mi rekli, na banki so nam sami tako svetovali, ker je na kratkoročno poso- jilo nižja obrestna mera. In obljubili so, da se bodo posojila tako podaljše- vala avtomatično. Ko sem naredil v vladi cirkus in avtomatičnega repro- grama ni bilo več, je bil pa šok. Kar na lepem niso znali več pojasniti cele vrste stvari, saj so mislili, da bodo firme izčrpavali, dokler bo šlo, vmes dali še kaj na stran zase, firmo pa potem tako spustili v stečaj. To je bil scenarij v vseh teh zgodbah, in če ne bi takrat preprečili reprograma poso- jil, bi se v celi vrsti podjetij še bolj na- daljevalo to izčrpavanje." Je bilo torej pametno, da je vlada za- ustavila reprogramiranje posojil? "Seveda. To je bil protikrizni in hi- gienski ukrep. Protikrizni zato, ker bi lahko sicer ta podjetja izčrpali do onemoglosti, dokler ne bi končala kot Vegrad, Viator & Vektor in po- dobni. Higienski pa, ker je bilo treba presekati to stanje, ko se je v podje- tjih vedelo le, kdo pije, kdo plača, pa ne. Zame osebno pa je bil največji šok takrat - in je še danes - pasivnost vple- tenih bank. Banke bi morale vendar same imeti interes, da čim prej za- sežejo zastavljene lastniške deleže, prevzamejo vlogo upravljavcev in po- skušajo rešiti, kar se rešiti da. A so se temu same upirale." Zakaj? "Več kot očitno je bilo, da zaradi pre- teklih povezav med upravami podje- tij in tistimi, ki so posojila odobravali. To niso bile le uprave, ampak tudi ljudje na nižjih ravneh. Obstajal je tihi dogovor, da bodo odobravali za dol- goročne naložbe kratkoročna posoji- la. Je Banka Slovenije kaj rekla na to? Nič. A so kaj rekli nadzorniki, uprave, kreditni odbori? Niso. To se je dogaja- lo s tihim soglasjem vseh, po načelu 'saj je vse dobro, dokler gre, gre'." Matej Lahovnik: "Pri nas banke samo čakajo in gledajo, kako se vrednost podjetja le še zmanjšuje, četudi so njegove glavne upnice in tudi glavne ekonomske lastnice." (Robert Balen) So krivi tudi politiki? "Seveda so za to, kar se je dogajalo, krivi politiki, saj po 20 letih samostojno- sti nimamo učinkovitega pravosodnega sistema. Po klasičnih ekonomistih je ključna vloga države v tem, da zagotovi učinkovit in pravičen pravosodni sistem. In tudi tisti, ki zagovarjajo minimalno funkcijo države, se strinjajo, da je temeljna funkcija države učinkovit pravosodni sistem. Se vam zdi, da to pri nas deluje? Pravno državo bi imeli, če bi prišli do sodnih epilogov v re- alnem času," pravi dr. Matej Lahovnik. So krive banke ali tajkuni? "Težko je reči, da so za propad podjetij krive samo banke, nosijo pa svoj del odgovornosti. Sam namreč ne kupim tega, kar zdaj prodajajo nekateri tajku- ni, ki pravijo, banke so tiste, ki so nam ponujale denar. Ja, že mogoče, oni so ga šli pa iskat pod določenimi pogoji in so tudi vneto lobirali, da so ga dobili. Res pa je, da bi lahko zdaj to kazanje s prsti na domnevne krivce za kakšno temeljitejšo preiskavo izkoristili tudi organi pregona," meni dr. Matej La- hovnik. Koliko je kriza kriva, da ne gre več? "Kar se slovenskih tajkunov tiče, je kriza odigrala le vlogo burje v Dal- maciji, ne vprašamo pa se, ali se bo preverilo, k a m je šel in k a ko se je črpal denar iz tako prevzetih podjetij. Bankam, državnima NLB in NKBM in drugim, zamerim tudi, da so tako pasivne tudi v predstečajnem obdo- bju. Vsi smo lahko spremljali, kako se je neko premoženje prenašalo na druge pravne subjekte v zgodbi SCT in drugih, banke pa so to le benevo- lentno spremljale brez kakršnihkoli resnih ukrepov. " Vse zaradi o s e b n ih povezav m ed vpletenimi in premalo strogih re- gulatorjev? "Dodajmo še naš pravosodni sistem, v takšnih razmerah pa je to skorajda lovopust. Problem je, ker pravosodni sistem tudi zdaj ne deluje. V normal- nih družbah so banke precej bolj ak- tivne. Zasežejo delnice, podjetje gre na dražbo, iščejo nove strateške lastni- ke, banke poskušajo iztržiti, kolikor se iztržiti da. Pri nas pa samo čakajo in gledajo, kako se vrednost podje- tja le še zmanjšuje, četudi so glavne upnice in tudi glavne ekonomske lastnice. Sicer pa, a ni paradoks, da sem moral kot minister v vladi nare- diti cirkus, da smo preprečili repro- gram nekaterih spornih posojil, da banke danes sploh lahko igrajo dolo- čeno vlogo pri prodajah v Pivovarni Laško, Istrabenzu in pri drugih? Halo, banke so vendar ekonomske lastnice tega premoženja. To bi morale nare- diti same, naše pa se obnašajo, kot da to ni njihovo. Naj jim ugaja ali ne, danes so eko- nomske lastnice Merkurja, ker so se same vpletle v to. V hipu, ko si tako globoko zraven, pa v tujini b a n ke v tako podjetje vstopijo tudi lastni- ško in začnejo v nekem obdobju tako družbo upravljati. Ne na veke vekov, za šest mesecev, leto ali dve, nato pa ga odprodajo stateškemu lastniku in tako minimizirajo izgubo. Pri nas se to dogaja zelo počasi in preveč redko, ker nimamo korporativnih praks." Vi si torej predstavljate, da bi NKBM začela zdaj voditi Delo Revije? "Ne, a ker je NKBM ekonomski lastnik tega p r e m o ž e n j a, bi ga morala že zdavnaj zaseči, poiskati ljudi, ki znajo tako firmo voditi, in jim v vmesnem obdobju zagotoviti dodaten kapital za to, da bodo družbe delovale. Če bodo dovolili, da te blagovne znamke čez noč crknejo, bo škoda še večja. Po- glejte Merkur, koliko časa že ugota- vljajo, kaj in kako. Banke bi morale takoj zaseči svoje deleže, zagotoviti obratni kapital za financiranje teko- čega poslovanja in takoj iskati strate- škega partnerja, ki bo Merkur kupil. Če trgovina na neki lokaciji crkne, je ni več, saj brez kupcev tudi lokacija nima več cene. Kupec je ne bo plačal, saj ve, da prodajalec prodaja le še ne- premičnino, ne več posla." Velja enako za revije? "Seveda. Če bo ta agonija trajala še mesec, dva, bo zgodbe konec. Vsakič, ko revije ne izidejo, j i m v r e d n o st pade." In če bodo dolgo čakali, 10 milijo- nov evrov zanje ne bodo več dobili? "Tudi zdaj je ta vrednost dvomljiva, predvsem pa je dvomljiva vrednost, po kateri so bile blagovne znamke Dela Revij ocenjene in zastavljene. Ce- nilca, ki je to ocenil na 30 milijonov evrov, bi bilo verjetno treba vprašati po zdravju." Koliko so bile po vaše vredne? "Toliko zagotovo ne. Poštena cena je zmeraj tista, po kateri sta kupec in prodajalec pripravljena skleniti posel. In če gledam blagovne znamke revij, sta Lady in Jana zagotovo lahko za- nimivi, vse druge pa bistveno manj zaradi majhnih naklad. Naklada pod 10 do 15 tisoč izvodov ekonomsko pri nas ni zanimiva razen redkih izjem, ki pokrivajo tržno nišo s stalnimi oglaševalci in kupci, kot denimo Fi- nance ali morda Rože & vrt. To so po- kazale raziskave."