URN_NBN_SI_DOC-H0XKC9BS

Čas suhih krav za investicije v zdravstvu Denar bodo, a s a mo še letos, črpali iz posebnega sklada za investicije, kamor zdravstvo vplačuje amortizacijo, potem ga bo tudi v t em žepu zmanjkalo MATEJA GROŠELJ Zaradi proračunskega varčevanja bo zdravstvo ob skoraj petino prepo- trebnih sredstev za investicije. Spre- jeti proračun ministrstva za zdravje se z rebalansom znižuje za 23,2 mili- jona evrov; z dosedanjih 101,5 mili- jona na 78,7 milijona evrov. Minister za zdravje Dorijan Marušič napove- duje, da bodo naložbe v prihodnjem letu že zastajale, nekatere načrtova- ne pa bodo morale počakati "na boljše čase". Letos bo za investicije v zdravstvu na voljo 55 milijonov evrov, priho- dnje leto samo še 37,5 milijona. Denar bodo, a samo še letos, črpali iz poseb- nega sklada za investicije, kamor zdra- vstvo vplačuje amortizacijo, potem ga bo tudi v tem žepu zmanjkalo. Inve- sticijske projekte bo po ministrovih besedah treba prerazporejati. "Gradili se bosta še onkologija v Mariboru in Splošna bolnišnica v Slovenj Gradcu," vsaj do novega leta še zagotavlja Ma- rušič. "Glede na sredstva v proraču- nu se bodo v letu 2012 gradili samo še nekateri projekti," napoveduje. Kateri bodo potekali nemoteno, kateri bodo upočasnjeni ali celo zaustavljeni in po kakšnih prioritetah bodo izbrani, mi- nister ni pojasnil. Že nekaj časa je nedejavno gradbi- šče novega urgentnega bloka v Ljublja- ni, vse odkar je ministrstvo za zdravje po stečajih gradbincev odstopilo od pogodbe z gradbenim konzorcijem SCT, Vegrad in GPG, ki je urgenco gra- dilo. Ministrstvo je, spomni Marušič, unovčilo bančno garancijo v znesku 2,6 milijona evrov. Na vprašanje, kdaj Po besedah mnistra Marušiča bodo letos zagotovo nadaljevali gradnjo v Splošni bolnišnici v Slovenj Gradcu. (Karin Potočnik) bodo dela na projektu, kjer gre po njegovih besedah "vse narobe", spet stekla, minister odgovarja: "Moji zago- tavljajo, da se bodo do zaključka leta aktivnosti nadaljevale." Za zdaj novih izvajalcev, pravi, še niso izbrali, ga pa že imajo za preureditev kuhinje v UKC Ljubljana, kjer je zdravstvena inšpekci- ja odkrila vrsto nepravilnosti. Preventivi raka več denarja E v r o p s ka s r e d s t va v r e b a l a n- su proračuna se v zdravstvu za leto- šnje leto znižujejo za 17 milijonov evrov oziroma za 90 odstotkov, in sicer zaradi prenosa aktivnosti pri projektu eZdravje in pri načrtova- nih centrih za urgentno medicino v naslednja leta. Vendar so dobili za- gotovilo, se zanašajo na ministrstvu za zdravje, da se bodo ta sredstva po- vrnila, če se bo izkazalo, da aktivno- sti pri eZdravju tečejo v predvidenih časovnih okvirih. Obseg integralnih sredstev pa se znižuje za dvanajst mi- lijonov evrov, to je za 15 odstotkov; ta postavka bo zagotovo vplivala na dinamiko izvajanja investicij v javne zdravstvene zavode. Je pa ministrstvo za zdravje s pre- razporeditvami v okviru finančnega načrta različnim naslovom vendarle zagotovilo še dodatna sredstva. Tako bo na voljo poldrugi milijon evrov več za pokritje razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev socialno ogrože- nim. Finančno bodo izdatneje podpr- te tudi nekatere aktivnosti. Področju preventivnih programov pri boleznih raka je namenjenih dodatnih 225 tisoč evrov, informatiki v zdravstvu v pro- jektu epSOS pa letos 132 tisoč evrov, skupno pa 396 tisoč evrov. Ministr- stvo več denarja odmerja še za razvoj, digitalizacijo in vzpostavitev informa- cijskih sistemov v javnih zdravstvenih zavodih v skupnem znesku 670 tisoč evrov, od tega letos 250 tisoč evrov, in področju javnih pooblastil sto tisoč evrov. Manj prometa z nepremičninami Sklenjenih 1398 kupo-pro- dajnih pogodb, od tega največ, 414, na območju Ljubljane, na območju Maribora jih je bilo 191 ZORAKUŽET Povprečne cene in število evidenti- ranih transakcij stanovanj v štirih največjih slovenskih mestih, kjer je prodanih več kot polovica vseh sta- novanj na slovenskem stanovanjskem trgu, dobro ponazarjajo zatišje, ki letos vlada na slovenskem nepremič- ninskem trgu, ugotavljajo analitiki Geodetske uprave RS, ki so pripravi- li poročilo o cenah nepremičnin za drugo četrtletje. Obseg prometa s stanovanjskimi nepremičninami naj bi bil še vedno za polovico manjši kot pred krizo, pa vendar za približno dve tretji- ni večji kot v obdobju najhujše krize slovenskega nepremičninskega trga v začetku leta 2009. V državi je bilo letos sklenjenih 1398 kupoprodajnih pogodb, od tega največ na območju Ljubljane, 414, na območju Maribora jih je bilo 191. Ugotavljajo tudi, da so se cene sta- novanjskih nepremičnin ustalile na ravneh, ki so v povprečju približno za 10 odstotkov nižje kot pred krizo. Od ponovne oživitve nepremičninskega trga v drugi polovici leta 2009 cene stanovanjskih nepremičnin rahlo sta- gnirajo, medtem ko cene zemljišč za gradnjo in poslovnih nepremičnin kažejo trend naraščanja. Po trenutnih podatkih se je pov- prečna cena kvadratnega metra rablje- nega stanovanja Sloveniji v primerjavi s prvim četrtletjem letošnjega leta po- višala za 4,2 odstotka, v primerjavi z zadnjim četrtletjem preteklega leta pa za 3,1 odstotka. Statistično povišanje povprečne cene je posledica povečanja deleža evidentiranih transakcij stano- vanj na območjih z visoko ravnjo cen v skupnem številu vseh evidentiranih transakcij na ravni države. Takšno povečanje naj bi veljalo predvsem za Ljubljano, kjer se je delež v skupnem številu trenutno evidentiranih prodaj s 26 odstotkov v prvem četrtletju leto- šnjega leta povečal na 30 odstotkov v drugem četrtletju. Analize kažejo, da se v Ljubljani povprečna cena rabljenih stanovanj v letošnjem letu praktično ni spreme- nila in vztraja pri okoli 2500 evrih za kvadratni meter. V Mariboru je pov- prečna cena rabljenega stanovanja že več kot polovico nižja kot v Ljubljani, znaša namreč 1178 evrov za kvadra- tni meter. V obeh največjih m e s t ih je bila cena v drugem letošnjem četrtletju v primerjavi z zadnjim četrtletjem pre- teklega leta višja za simboličnih 0,3 odstotka. Na območju Nove Gorice je bilo v drugem četrtletju v povpre- čju za kvadratni meter stanovanjske površine treba odšteti 1900 evrov, na gorenjskem območju 1700, na Obali in v slovenski Istri 2561, najmanj pa na območju Prekmurja, 987 evrov za kvadratni meter. Cene hiš so se v Sloveniji v drugem četrtletju v povprečju zvišale za okoli pet odstotkov. Povprečna cena eno- in dvostanovanjskih stavb je bila v tem obdobju 125.593 evrov, medtem ko je bila v predhodnem četrtletju 118.708 evrov. V Ljubljani je povprečna cena hiše znašala 290.242 evrov, na Obali pa 251.794 evrov. ODMEV BORUT PLANINŠIC ML. Mariborčani so bili včeraj še v afektu. Ne nogometaši. Oni menda še najmanj. Dopoldne so že vadili, se pripravljali za novo realnost, ki jim grozi, če bo s koncem avgusta v mestu tudi konec nogometne Evrope: za tekme domače lige, kakršna bo jutrišnja s Triglavom v Kranju. Drugi meščani pa so še debatirali o sredinem večeru v Ljudskem vrtu. Ja, tudi na Večer so klicali. Da to vse skupaj ni bilo nič. Pa novinarje je treba kastrirati, ker so toliko pisali o nečem, kar je bilo nazadnje nič, prenašali optimizem vijoličastega moštva, ki se je sesul v prazne obljube. In tudi to je bilo mimogrede vmes, zakaj se, pri milem bogu, piše Hajfa in ne Haifa. Mariborčani in nogomet. Fenomen, nerazdružljiva naveza. Zato je bila predsinočnja izraelska zmaga - no, remi za skupno zmago - toliko večja klofuta. Bačn, velja biti po mariborsko natančen. A kaj ko ga Maccabi Mariborčanom ni primazal tako nepričakovano. Bil je boljši in to je zadelo v ponosno štajersko srce. A naj bi bil slabši, ta klub, ki ima več izkušenj v Evropi? Ki ima - četudi se to menda ne spodobi omenjati, ker denar na terenu ne igra - štirikrat večji proračun od vijoličastega, štirikrat več manevrskega prostora za nakup nogometne kvalitete. Te je pri Mariborčanih dovolj za kakšen aplavz. In vsakič znova tudi za dozo kiksov. Če pa so pred tekmo rekli, da bo šlo, kdo bi jim to lahko preprečil ali zamolčal. In kdo naj bi jih lopnil po prstih ali jeziku, ker se niso vnaprej predali. So vsaj spoznali, kako zapleteno je sestavljanje evropske- ga moštva. Ne gre čez noč. Niti čez leto ne. Da Zaho, športni direktor Zlatko Zahovič torej, samo prodaja, je bilo slišati med očitki pri kafe-omizjih potolčene- ga naroda. Nič narobe, če je šlo za poplačilo dolgov v prvi fazi, za stabilizacijo kluba v drugi. Da bo le naslednja faza gradnja moštva za prave rezultate. Samo te priznava Maribor, je jasno po včerajšnjih debatah. Ko smo že pri fazah in gradnjah: nekaj je, kar NK Maribor za meščane, ki živijo z njim, čeprav ga znajo tudi popljuvati, lahko naredi že danes. Naj v hodniku stare tribune postavi nekaj plastičnih vecejev. Naj pošlje še koga med soparne vrste na tribune prodajat pijačo. Da se ob polčasu ne bo več na stotine ljudi nevarno stiskalo v gneči med zidovi ozkega betonskega koridorja. V iskanju osvežitve in olajšanja tacalo po mlakah urina tistih, ki so se olajšali že prej, med tekmo. Ob zid. Če pa je treba čakati, da se pristojni po vseh birokratskih pravilih lotijo nove faze ureditve Ljudskega vrta in vsakega še tako majhnega popravka, je na mestu vsaj opravičilo vsem, ki za nogomet dajo po petnajst evrov. Če se že za igro ni treba opravičiti. Ker so nogometne napake človeške. Izraelci pa boljši. Objavljen seznam delodajalcev, ki kršijo predpise vršili odločbo o delnem dostopu do informacije javnega značaja. Spomnimo: v odločbi informacij- ske pooblaščenke je bilo zavodu nalo- ženo, da v 31 dneh od vročitve odločbe v elektronski obliki posreduje izpisek iz evidence prekrškov po zakonu o za- poslovanju in delu tujcev. Poleg tega je zavod objavil še evi- denco na podlagi zakona o urejanju trga dela, to je evidenco delodajalcev z negativnimi referencami. Do vzposta- vitve neposredne izmenjave podatkov z davčnim uradom se v to evidenco uvrščajo delodajalci, za katere je zavod od uveljavitve zakona o urejanju trga dela (od 1. 1. 2011 do 15. 7. 2011) prejel od inšpektorata za delo informacijo o izrečeni pravnomočni sankciji s po- dročja delovnopravne zakonodaje, oni pa so želeli posredovanje kandidatov na prosta delovna mesta. Na zavodu pravijo, da vsem tem delodajalcem leto dni po prejemu po- datka od inšpektorata za delo niso zavezani posredovati kandidatov na objavljeno delovno mesto. Do sredine julija je bilo v tej evidenci 42 deloda- jalcev, ki so želeli posredovanje kan- didatov na prosta delovna mesta in za katere je inšpektorat za delo izrekel 47 pravnomočnih sankcij. Tudi med temi je bilo največ kršitev predpisov o izpla- čevanju plač, drugi pa so kršitelji pred- pisov o preprečevanju zaposlovanja in dela na črno. ZORA KUŽET Zavod RS za zaposlovanje je na svojih spletnih straneh objavil izpisa iz evi- dence pravnomočno zaključenih po- stopkov o prekrških zoper delodajalce, pravne osebe in samostojne podjetni- ke posameznike, ki jih je pridobil od inšpektorata za delo. Z zavoda so spo- ročili, da vodijo dve evidenci deloda- jalcev kršiteljev predpisov s področja delovnopravne zakonodaje, zaposlo- vanja in dela tujcev ter zaposlovanja in dela na črno. V njihovo evidenco je po podatkih do letošnjega 30. junija (na podlagi zakona o zaposlovanju in delu tujcev) uvrščenih 614 delodajalcev. O njih je zavod prejel informacijo o pravno- močno ugotovljenih prekrških od in- špektorata RS za delo. Med njimi so nekateri lastniki barov, gostinskih lo- kalov, čistilnic, pekarn, okrepčevalnic, gradbenih podjetij, na seznamu je tudi Mercator, poslovni sistemi, d.d. "Tem delodajalcem je prepovedano zapo- slovanje in delo tujcev za eno, dve ali tri leta od pravnomočnosti prekrška. Največ, dobra polovica, je bilo kršitev predpisov o izplačevanju plač, dobra tretjina pa se nanaša na kršitve pred- pisov s področja preprečevanja zapo- slovanja in dela na črno," pojasnjujejo na zavodu, kjer so s tem, kot menijo, v dobrem tednu dni od prejema od- ločbe informacijske pooblaščenke iz- Izdaja Časopisno-založniško podjetje VEČER Časnik, ki vas razume Svetozarevska 14, 2504 Maribor Prva številka je izšla 9. maja 1945. Tisk: Leykam Tiskarna, d.o.o., Hoče Aljoša PERŠAK: mariborska kronika Direktor: Uroš SKUHALA Odgovorni urednik: Tomaž RANC Predsednik nadzornega sveta: Dušan MOHORKO Srečko KLAPŠ: vodja deska Matija STEPIŠNIK: notranja politika Sonja PLOJ RATAJC: gospodarstvo Kornelija GOLOB SOKOLOVIČ: Slovenija Vojislav BERCKO: zunanja politika Petra VIDALI: kultura Aljoša STOJIČ: šport Darko ŠTERBENK: črna kronika Katarina ŠULEK: reportaže Dejan PUŠENJAK: V soboto Sašo BIZJAK: fotografija Aleš DRAGAR: likovni urednik Tajništvo uredništva telefon 02/23 53 200 telefaks 02/23 53 371 (364) desk@vecer.com DOPISNIŠTVA: Ljubljana, Cankarjeva 1, telefon 01/2415 600 Celje, Razlagova 13 a, 03/425 36 48 (46) Ptuj, Osojnikova 9, 02/749 21 71 (74) Murska Sobota, Slovenska 25, 02/53 51 410 (412) Ravne na Koroškem, Gačnikova pot 3, dopisništvo 02/875 05 24 (20) Slovenska Bistrica, Trg svobode 26/3, dopisništvo 02/84310 03 TRŽENJE: Oglasno trženje telefon 02/23 53140, telefaks 02/23 53 370 oglasi@vecer.com Mali oglasi telefon 02/23 53 331, 02/23 53 357 Naročniški oddelek telefon 02/23 53 321 (355), telefaks 02/23 53 365 narocnina@vecer.com PREDSTAVNIŠTVA Ljubljana, Cankarjeva 1, oglasno trženje 01/24 15 618 (619) naročnina, mali oglasi 01/2415 600 Celje, Razlagova 13 a, naročnina, mali oglasi 03/425 36 30 Ptuj, Osojnikova 9, naročnina, mali oglasi 02/74 92 170 Murska Sobota, Slovenska 25, naročnina, mali oglasi 02/535 14 14 Tiskano 44.500 izvodov. Cena izvcda od ponedeljka do petka je 1,20 EUR, v soboto 1,30 EUR. Mesečna naročnina za avgust 2011 znaša 30,02 EUR, za upokojence in študente 26,86 EUR. Naročnikom v tujini prištejemo ustrezne stroške poštnine po ceniku Pošte Slovenije. Pisne odpovedi naročnin upoštevamo konec meseca. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS, št.134/03) in pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS, št.17/04) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno časopisa. Transakcjski račun št. 04515-0000521398 pri Novi KBM.