URN_NBN_SI_DOC-H0XKC9BS

Žbogar: Čas je, da Slovenija dobi veleposlanika Slovenski zunanji minister se odziva na vnovično neimenovanje slovenskih diplomatov v evropski zunanji službi Zunanji m i n i s t er Samuel Žbogar vztraja, da je čas, da Slovenija dobi ve- leposlanika v evropski zunanji službi in v tej luči je doslej opravil več po- govorov z visoko zunanjepolitično predstavnico EU Catherine Ashton, so včeraj sporočili z MZZ po imeno- vanju 25 novih vodij delegacij EU po svetu, med katerimi pa znova ni no- benega Slovenca. Kot dodajajo na MZZ, nekateri izbirni postopki še tečejo in "verjamemo, da bo med prihodnjimi objavami tudi slovensko ime". Sicer pa je Slovenija v Evropski službi za zu- nanje delovanje (EEAS) že zastopana s petimi diplomati. Na MZZ še pojasnjujejo, da so pri- jave kandidatov na razpisana mesta evropske zunanje službe individu- alne kandidature, ki jih kandidati posredujejo neposredno pristojnim službam v EEAS. Odločitev o tem, ali bodo v začetni fazi s prijavo seznanili tudi zunanje ministrstvo, je prepušče- na kandidatom samim, ministrstvo pa vse kandidate aktivno podpira na vseh nivojih, poudarjajo na MZZ. Za položaje so se potegovali trije slovenski kandidati. Nekdanji vele- poslanik v Ukrajini Primož Šeligo je kandidiral za vodjo predstavništva v Kazahstanu, nekdanji veleposlanik na Kitajskem Marjan Cencen za položaj vodje evropske delegacije v Kambod- ži, medtem ko naj bi se veleposlanik v Berlinu Mitja Drobnič potegoval za več mest, med drugim za vodjo pred- stavništva v Kazahstanu in za mesto vodje pisarne EU na Kosovu. Ashtonova je v sredo imenovala 25 vodij delegacij evropske zunanje službe po vsem svetu, med katerimi jih večina prihaja iz starih članic unije, največ, šest, iz Francije. Štiri vodje pri- hajajo iz držav, ki so se uniji pridružile leta 2004 oz. 2007. Med novoimeno- vanimi vodji jih 16 prihaja iz diplo- matskih služb držav članic, sedem iz EEAS in dva iz Evropske komisije. Šte- vilo vodij delegacij EU, ki prihajajo iz diplomatskih služb držav članic, se je tako povečalo na 45. Cilj, da naj naci- onalni diplomati vodijo tretjino vseh delegacij EU, ki jih je 149, je tako skoraj dosežen. (zur) Grčija gradi jarek proti priseljencem Grčija ob severovzhodni meji s Turčijo gradi 120 kilometrov dolg jarek, s ka- terim želi ustaviti val nezakonitih priseljencev. V Grčijo namreč vsako leto prispe največje število priseljencev v EU, zaradi česar je država skupaj z Evrop- sko agencijo za zunanje meje Frontex že okrepila nadzor na mejah. Jarek, ki ga bodo napolnili z vodo, naj bi bil širok 30 in globok sedem metrov. Po poro- čanju časnika naj bi bilo 14,5 kilometra projekta v bližini mesta Orestiada že končanega. (sta) u b v e cer UGODNO ZA NAROČNIKE VECERA Državni sovražnik WikiLeaks EKSKLUZIVNI VPOGLED V DELOVANJE MREŽE WIKILEAKS - ZAKAJ DRŽAVNE SKRIVNOSTI DANDANES NISO VEČ VARNE Trda vezava, 293 strani Ameriška vlada je WikiLeaks razglasila za državnega sovražnika. Odkar so spektakularno razkrili tajne dokumente iz ameriških veleposlaništev ter tiste iz vojne v Afganistanu in Iraku, pomenita organizacija in njen ustanovitelj Julian Assange grožnjo za varnost ZDA. Na vso moč mu sledijo. Vendar, kako je bilo mogoče, da je peščica aktivistov omrežja, ki so se združili leta 2006, velesilo ZDA tako grozovito prestrašila? Naročniki Večera lahko knjigo naročite po telefonu 02 23 53 326 ali po e-pošti narocnina@vecer.com . Knjigo vam bo prinesel raznašalec domov, plačate s položnico za Večer. V E Č E R Grafit dveh oborožencev, ki je prekril stensko slikarijo dveh nogometnih junakov na Newtonards Road v Belfastu. (Reuters) Še zmeraj nasilje na Severnem Irskem Katoličani naj bi imeli več koristi od mirovnega spo- razuma kot protestanti ČONORHUMPHRIEŠ BELFAST (OD DOPISNIKA REUTERSA) Ko so grafitniki to poletje poslikali velikansko steno severnoirskih nogo- metnih junakov z dvema oborožen- cema z maskirnim pokrivalom in na mural napisali besede "ko si napaden, se imaš pravico braniti", tega ni spre- gledala policija na vzhodu prestolnice Belfast. V nekaj naslednjih tednih se je to območje pogreznilo v najhujše sek- taško nasilje v zadnjih desetih letih in opozorilo na to, da 13-letni uradni mir ni pregnal političnega nasilja s sever- noirskih ulic. Čeprav se je posrečila politična poroka nekoč zagrizenih katoliških in p r o t e s t a n t s k ih rivalov v lokal- n em parlamentu, marsikaj kaže na to, da skrajneži obeh strani stopnju- jejo uporabo nasilja za dosego svojih ciljev. "Najprej so se pojavile sten- ske slikarije, potem pa molotovke," pravi 70-letni katoličan Arthur Mc- Donald, čigar posest je napadla ta skrajna drhal - po sodbi policije v or- ganizaciji protestantskih paravoja- kov, ki naj bi bili samo tako deležni priznanja. Vendar pa niti ulično na- silje nezadovoljnih protestantskih lojalistov, zvestih britanski kroni, ne strelski in bombaški napadi oporeč- niških katoliških republikancev, ki težijo v združeni irski državi, neod- visni od Velike Britanije, niso toliko razširjeni, da bi ogrozili stabilnost Se- verne Irske, četudi izničujejo upe, da bi lahko zgodovinski mirovni spora- zum končal spore v njenih stanovanj- skih soseskah. Po letu 2006 je število tako imenovanih mirovnih zidov, ki ločujejo katoliška in protestanska ob- močja, poraslo s 37 na 48. Pisatelj in politični komentator Malachi O'Doherty pravi, da očitno obstaja raven nasilja, ki ga politika nikakor noče skrčiti oziroma da je videti, kakor da gre pri tem za nekaj, kar jih bo zmeraj spremljalo. Majske volitve so bile najmanj sporne v za- dnjih letih in prinesle drugi mandat katoliško-protestantske vlade. Sinn Fein, politično krilo bivše Irske repu- blikanske armade (Ire), je zdaj mlajši partner bivše glavne tekmice Demo- kratske unionistične stranke. To koa- licijo je omogočil mirovni sporazum iz leta 1998, ki je v glavnem končal tridesetletno nasilje med naciona- l i s t i č n i mi paravojaki, ki se borijo za združeno Irsko, in pretežno pro- testantskimi skupinami, ki hočejo Severno Irsko ohraniti znotraj britan- skih meja. Toda elementi na njunem obrobju, ki so premajhni, da bi bili zastopani v parlamentu, imajo spo- razum za prevaro in se nanj odzivajo z vse večjo uporabo nasilja. Oporečniški irski nacionalisti, ki po mnenju policije pomenijo najve- čjo grožnjo mirovnemu procesu, so aprila prvič po dveh letih ubili poli- cista, njihovi maskirani strelci pa so nekaj tednov pozneje s parado izrazi- li največje javno nasprotovanje spo- razumu v zadnjih letih. V neredih na vzhodu Belfasta naj bi bili oporečni- ški republikanci streljali, to pa velja za eno najbolj skrb zbujajočih prvin spopadov. Policija trdi, da je to nasi- lje načrtovala Ulsterska prostovoljna sila, protestantska paravojaška sku- pina, ki je bila dolga leta v glavnem nedejavna. Uvodoma o m e n j en paravojaški grafit, prvi po petih letih, je bil jasen znak sektaških napetosti v mestu. Jim Wilson, 58-letni bivši zapornik, ki je vrsto let nasilne grafite nadomeščal s slikarijami, ki so slavile mir, poja- snjuje, da imajo ljudje občutek, da so jih pustili na cedilu. Kot mnogi drugi pripadniki tega delavskega območja meni, da so si katoliške skupnosti ob podpori političnega stroja Sinn Feina od mirovnega sporazuma pridobile veliko več koristi kot njihovi prote- stantski sosedje. Srbi na severu Kosova še na barikadah, a ne ovirajo prometa B a r i k a de na c e s t a h, ki vodijo do mejnih prehodov Jarinje in Brnjak na severu Kosova, sicer še vedno stojijo, ampak je promet mimo njih za vozila sil Nata na Kosovu (KFOR) omogočen, je včeraj povedal poveljnik sloven- skega kontingenta v silah KFOR pod- polkovnik Peter Einfalt. Prvi konvoj vozil KFOR je že v sredo brez težav prišel iz kraja Leposavic, v bližini ka- terega se nahaja baza KFOR, do juga Kosovske Mitrovice. Še pred tem je po navedbah Einfalta patrulja slovenske čete nemoteno opravila pot iz Novega Sela skozi Kosovsko Mitrovico in vas Rudari do baze pri Leposavicu. Odprtje barikad za vozila KFOR sledi p r e d l o gu dogovora za reši- tev krize na severu Kosova, ki so ga v sredo zvečer dosegli predstavni- ki KFOR in Srbije, kosovska vlada pa ga je zavrnila. V skladu z njim bodo morali med drugim lokalni Srbi v desetih dneh odstraniti barikade na cestah, s čimer bo ponovno vzposta- vljena svoboda gibanja. Poleg tega naj bi v skladu z dogovorom sedanji sistem nadzora na mejnih prehodih Jarinje in Brnjak, ki ga izvaja KFOR, Thaci omilil nasprotovanje dogovoru Kosovski premier Hashim Thaci je omilil nasprotovanje dogovoru, ki so ga v sredo zvečer glede krize na severu Kosova dosegli predstavniki Natovih sil Kfor in Srbov. Kosovska vlada je načrt sicer takoj zavrnila, a je Thaci po pogo- vorih s poveljnikom Kforja, generalom Erhardom Buhlerjem, včeraj izrazil pripravljenost za "nadaljnje korake". "Pravkar sem končal dolg in plodovit sestanek s poveljnikom Kforja, generalom Buhlerjem. Po zadnjih dogodkih je prišlo do novega položaja. Dosegli smo dogovor o nadaljnjih korakih," je dejal Thaci na seji vlade v Prištini. (sta) ostal n e s p r e m e n j en vsaj do srede septembra. O prihodnji ureditvi na prehodih pa naj bi se državi po po- ročanju srbskih medijev dogovorili v okviru dialoga med Prištino in Be- ogradom. Trenutno sta na prehodu Brnjak tudi dva voda slovenskih vo- jakov. Srbi n aj bi sicer b a r i k a de po- polnoma u m a k n i li šele, ko bodo v sredin dogovor m ed p o v e l j n i k om KFOR Erhardom Buhlerjem ter srb- skim ministrom za Kosovo Goranom Bogdanovicem in vodjo srbske poga- jalske skupine v dialogu s Prištino Bo- rislavom Stefanovicem privolili tudi župani njihovih občin. Bogdanovic in Stefanovic sta pogovore z župani občin Kosovska Mitrovica, Zvečan, Leposavic in Zubin Potok o tem vpra- šanju napovedala za včeraj. Na sestan- ku naj bi se dogovorili o podrobnostih v sredo sprejetega dogovora. Buhler se je sicer po dosegi dogo- vora že sestal tudi s kosovskim premi- erom Hashimom Thacijem. Njegova vlada je zavrnila predlog dogovora, ki ga je označila za nesprejemljivega, in poudarila, da za Prištino ne obsta- ja možnost povratka na stanje pred 25. julijem. Takrat je Priština, ki želi prevzeti nadzor nad mejnima preho- doma, tja poslala posebne enote koso- vske policije. (sta)