URN_NBN_SI_DOC-H0XKC9BS

petek, 5. avgusta 2011 EVROPA, SVET zunanja@vecer.com | 7 Odškodnina za britanske guantanamovce Tajni službi MI5 in MI6 sta iz lastnega proračuna izplačali okrog 12 milijo- nov funtov 16 britanskim državljanom in reziden- tom, ki so preživeli več let v ameriškem zaporu Guantanamo Bay na Kubi, osumljeni terorizma JOŽEPLESNAR Britanski guantanamovci, ki jim Ame- ričani niso mogli dokazati, da bi se ukvarjali s terorizmom, so po vrnitvi v Veliko Britanijo razkrili, da so bili žrtve zlorab in mučenja. Hkrati so ob- tožili agente obeh britanskih tajnih služb, da so bili pri mučenju in zasli- ševanju navzoči ali pa ga posredno celo spodbujali oziroma da je britan- ska vlada dobro vedela, da so jih ilegal- no prepeljali v Guantanamo Bay, da pa tega ni preprečila. Uradno so britanske oblasti to vztrajno zanikale, čeprav so prišli v javnost več ali manj zanesljivi podatki, da so ZDA in Velika Britanija ustanovi- le posebno skupno enoto, ki je menda priprla na stotine, če ne tisoče ljudi, od katerih so večino vtaknili za zapahe zloglasnih zaporov in ujetniških cen- trov Guantanamo Bay, Bagram in Abu Grajb. Podobno so zanikale, da naj bi bile posredno pomagale pri spornem programu ameriške Cie, ki je ugra- bljala teroristične osumljence in jih s pomočjo zavezniških držav z letali prevažala v tajne zaporniške centre v različnih delih sveta, kjer so jih mučili in zlorabljali. Šef MI6 sir John Sawers je celo javno poudaril, da se njegova agencija izogiba uporabi dokazov proti terorističnim osumljencem, dobljenih z mučenjem. Toda potem ko so bivši zaporniki začeli najemati odvetnike in zagrozili s tožbami in ko so sodne oblasti dale vedeti, da bi v tem primeru sodišča morala obravnavati več kot pol mili- jona tajnih dokumentov o ravnanju z zaporniki, se je vlada zganila. V boja- zni, da bi objava dokumentov ogrozila obveščevalno sodelovanje med Brita- nijo in Ameriko, je premier David Ca- meron julija lani odredil preiskavo, ki naj bi dokončno ugotovila, ali sta bila MI5 in MI6 dejansko sokriva mučenja osumljencev. Vlada je bila očitno prepričana, da bi nekdanji zaporniki na sodiščih dobili zadoščenje v obliki odškodnin, ki bi lahko dosegle tudi 50 milijonov funtov. Tudi to je bil eden od razlogov, da se je z njihovimi odvetniki začela pogovarjati o zunajsodni poravna- vi. Povedano drugače, sklenila jim je plačati določen znesek denarja, da bi odstopili od civilnih tožb, ki bi lahko odgrnile tančico iznad dejavnosti ob- veščevalnih služb v vsem obdobju po 11. septembru 2011, ko se je Britanija priključila ameriški vojni proti tero- rizmu. (Reuters) Da je bil dosežen dogovor, je lan- skega novembra v spodnjem domu parlamenta naznanil pravosodni mi- nister Kenneth Clarke, toda javnost ni nikoli zvedela, ali je bil denar de- jansko izplačan. Lahko je domnevala, kajti sodni procesi, s katerimi so gro- zili zaporniki, so na sodiščih zastali ali pa sploh niso prišli do njih, zadeva pa je nenadoma izginila s prvih strani časnikov. Zdaj je časnik Daily Tele- graph iz prejšnji teden objavljenih knjigovodskih podatkov obveščeval- nih agencij odkril, da sta MI5 in MI6 v obračunskem letu, ki se je končalo letošnjega marca, prikazala za 13,5 milijona funtov "izgub in posebnih izplačil". Podrobnosti o izplačilih niso navedene, toda po mnenju časnika naj bi bilo 14 nekdanjih guantanamovcev prejelo od 12 do 14 milijonov funtov odškodnine. Predstavnik vlade pisanja Daily Te- legrapha ni zanikal, pač pa je izjavil, da zaradi legalnih razlogov ne more komentirati podrobnosti "nobenega dogovora med vlado in bivšimi zapor- niki iz Guantanama". Slednji pa seveda molčijo, saj so bili za to plačani. Kitajska zaupa Pakistanu Kitajsko zunanje ministrstvo tudi po nasilju v Xinjiangu meni, da je Pakistan »pomemben dejavnik v boju zoper terorizem« PETAR ILIC Glasnik kitajskega zunanjega mini- strstva Ma Zhaoxu je izrazil stališče Pekinga, da je "Pakistan tudi po ne- davnem nasilju m u s l i m a n s k ih Uj- gurov v kitajski a v t o n o m ni regiji Xinjiang pomembna država v boju zoper terorizem". Pri njegovi izjavi gre za prvi u r a d ni odziv kitajske države na nemire na zahodu Kitaj- ske, ko je umrlo najmanj enajst ljudi, medtem ko naj bi povzročitelje tega nasilja v Pakistanu usposabljali za te- roristične akcije in uporabo eksplo- zivnih naprav, vrh tega pa naj bi bili deležni podpore teroristične mreže Al Kaida. Del Ujgurov, ki so ena izmed 56 narodnostnih manjšin na Kitajskem, v Xinjiangu pa večinsko prebivalstvo, se - pogosto tudi z nasiljem - bori za odcepitev Xinjianga od Kitajske in za ustanovitev muslimanske države Vzhodni Turkestan. Spopadi m ed njimi in kitajskimi Hani so dosegli vrhunec leta 2009, ko je v njih umrlo okoli 200 ljudi, kakih 1700 pa jih je bilo r a n j e n i h. Ta teden sta Ujgura ubila tovornjakarja in šest drugih ljudi, v mestu Kasharu pa sta odjekni- li eksploziji, nakar je policija streljala na štiri napadalce. Kitajski mediji trdijo, da je vse na- šteto delo teroristov, ki da jih uspo- Del Ujgurov, ki so ena izmed 56 narodnostnih manjšin na Kitajskem, v Xinjiangu pa večinsko prebivalstvo, se - pogosto tudi z nasiljem - bori za odcepitev Xinjianga od Kitajske in za ustanovitev muslimanske države Vzhodni Turkestan. (Reuters) s a b l j a jo in f i n a n č no p o d p i r a jo v (muslimanskem) Pakistanu, vendar pa uradni Islamabad tega ni ne zani- kal ne potrdil. Hkrati so se razširile govorice, da se bodo zaradi nasilnih Ujgurov zaostrili kitajsko-pakistan- ski odnosi. Toda resni azijski analiti- ki to izključujejo, češ da sta Peking in Islamabad v dobrih, dobro zakoreni- njenih odnosih. Omenjeni glasnik je zdaj pozdravil globoko prijateljstvo med državama in njuno partnerstvo v boju zoper terorizem, temelječem na sporazumu o skupnem boju zoper tri zla: terorizem, separatizem in ek- stremizem. Državi sta v ta namen že večkrat organizirali skupne vojaške vaje. Čeprav Pakistan ni član Šang- hajske organizacije za sodelovanje, ki združuje Kitajsko, Rusijo in štiri srednjeazijske države, jo kot država opazovalka odločno podpira in od- krito izraža željo po vključitvi vanjo. Indija občasno izrazi bojazen, da bi lahko Kitajska oboroževala Paki- stan in mu gradila jedrske elektrar- ne. Kitajski se za zdaj posreča ostati v prijateljskih odnosih s Pakistanom in čim boljša soseda Indije, s katero mirno zglajuje davni mejni spor. Al Asad odobril večstrankarski sistem Sirski predsednik Bašar Al Asad je včeraj izdal dekret, ki dovoljuje večstrankar- ski politični sistem v državi. S tem je začel veljati predlog zakona, ki ga je julija sprejela sirska vlada. Al Asad je odločitev sprejel potem, ko je Varnostni svet ZN s predsedniško izjavo obsodil nasilje nad protestniki v Siriji, ki je v sredo terjalo nove žrtve. Dekret tako dovoljuje ustanavljanje političnih strank poleg stranke Baas, ki z ustavnim statusom "voditelja države in družbe" v Siriji vlada od leta 1963. Al Asadov dekret pomeni, da lahko začne predlog zakona veljati nemu- doma brez potrditve v parlamentu. Politični pluralizem je ena glavnih zahtev protestnikov, ki na sirskih ulicah od 15. marca skoraj vsak dan zahtevajo reforme v državi. Al Asadov režim se je nanje spravil z nasiljem, ki je doslej terjalo že okoli 1700 življenj. Varnostni svet ZN je v sredo po dolgotrajnih pogovorih le obsodil nasilje nad protestni- ki v Siriji in v predsedniški izjavi tudi pozval, da se tiste, ki stojijo za nasiljem, pokliče na odgovornost. Sprejetje izjave sta med drugim pozdravili Francija in Velika Britanija. Bri- tanski zunanji minister William Hague je menil, da izjava odraža vse večjo mednarodno zaskrbljenost nad dogajanjem v Siriji, po mnenju njegovega fran- coskega kolega Alaina Juppeja pa obsodba pomeni prelomnico v odnosu med- narodne skupnosti do razmer v tej državi. ZDA so medtem po sprejetju izjave še zaostrile svoje stališče. Kot je v sredo dejal tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Carney, nočejo, da bi Al Asad ostal na čelu države zaradi stabilnosti, saj je prav on vzrok za nestabilnost v Siriji. ZDA po njegovih besedah iščejo načine, kako bi še povečale pritisk na režim, saj so podobe "brutalnosti sirske vlade nad svo- jimi ljudmi groteskne in grozljive". Na obsodbo v VS ZN se je odzvala tudi mednarodna organizacija za člove- kove pravice Human Rights Watch (HRW), ki meni, da sprejeta izjava kaže na to, da "Sirija ne more več računati niti na svoje tesne zaveznike". Al Asad mora prisluhniti močnemu sporočilu VS ZN in ustaviti napade na mirne protestni- ke, so prepričani v HRW. VS ZN je sicer v sredo nasilje v Siriji obsodil s predsedniško izjavo, ki ni tako močna kot resolucija in v veliko primerih učinkuje kot kompromis. Predsedni- ška izjava namreč ni pravno zavezujoča in ne more vsebovati sankcij. Zanjo so si prizadevale predvsem Rusija, Kitajska, Brazilija, Indija in Južnoafriška republi- ka, medtem ko so bile zahodne države bolj naklonjene resoluciji. Od izjave se je sicer ogradil Libanon. Libanonska televizija je poročala, da se je libanonski vele- poslanik vzdržal glasovanja o izjavi in ponovno izrazil podporo sirski vladi. (sta) Izrael potrdil gradnjo 900 naselbin Izraelsko notranje ministrstvo je dokončno odobrilo gradnjo 900 novih nasel- bin za judovske naseljence v vzhodnem Jeruzalemu, je včeraj potrdila tiskov- na predstavnica ministrstva Efrat Orbah. Z gradnjo bo Izrael bistveno razširil omenjeno sosesko, ki leži v jugozahodnem delu Jeruzalema in, kot zatrjujejo izraelske oblasti, znotraj območja mesta. V resnici pa soseska leži neposredno ob Betlehemu, mestu na palestinskem Zahodnem bregu. (sta)