URN_NBN_SI_DOC-H0XKC9BS

8 pogledi@vecer.com POGLEDI petek, 5. avgusta 2011 Tajkuni in slovenska stvarnos Jaz jim pravim gospodarski izdajalci svojega naroda DR. BOŽIDAR HRIBERNIK TEHNIK Začel bi z zadnjim stavkom prof. Glaviča. Bližamo se razlastninjeni družbi, nekdanjemu narodu hlapcev, ki mu narekujejo tuji lastniki in oblastniki. Je res tako? In kje je izhod, da ne bo tako? Pred dvajsetimi leti smo začeli prav obratno. Prvič v zgodovini smo dobili svojo državo, v kateri bomo mi gospodarji in lastniki in oblastniki. Da bi to potrdili, so nam naši oblastniki podarili certifikate, s pomočjo katerih bi mi postali lastniki in gospodarji. Predstavljali smo si, da bomo vsi postali delničarji našega gospodarstva. Domače lastništvo so podprli še z možnostmi menedžerskih odkupov tovarn, ki so bili namenjeni takratnim sposobnim domačim menedžerjem. Samo da tujci ne bi postali naši gospodarji! Dali so nam institucije modernega kapitalizma, borze, sklade (PIDE), delnice, podjetništvo, odprto gospodarstvo itd. Govorili smo, da je to nacionalni interes. Mi, da smo po naravi pridni, pošteni, delovni in kreativni. Vse drugo bo prišlo samo po sebi. V to je takrat verjela večina Slovencev. V malo Švico. Ena čisto mala manjšina pa ne. Verjela je le svojemu pohlepu. Ni je zanimala Slovenija, temveč denar. V takratni evforiji so hladnokrvni pohlepneži imeli lahko delo. Na borzi temelječi kapitalizem, zlasti liberal- ni, omogoča špekulativne mahinaci- je, ki so pravno dopustne, moralno pa ne. Obogateti je mogoče na moralno sporen način, ki ga pa pravna država ne preganja. Posebno pa ne naša, ki na novo situacijo sploh ni bila pripravljena. Preden smo se ovedli, so tisti najhitrejši (po Glaviču npr. Horvat) že obogateli. Dobili smo prve slovenske bogataše, tajkune. Sledili so drugi, vendar so prvi vlak zamudili (po Glaviču: Bavčar, Šrot, Kordež). To je vendar to, kar smo si želeli. Imeti domače kapitaliste. Da ne bi bili tujci naši gospodarji. Mislili smo, da bomo dobili slovenske bogataše na osnovi njihovega dela, dobili pa smo jih na osnovi moralno spornih, a v kapita- lizmu dovoljenih postopkov. Torej je njihov kapital pravno nesporen. To še vse ne bi bilo niti tako hudo, če mnogi od njih ne bi kapitala prenesli v tujino. Ocenjuje se, da je v tujino šlo več milijard evrov. S tem so dejansko osiromašili svojo domovino in (moralno, ne pravno) okradli svoje sonarodnjake, ki so to bogastvo ustvarili s svojim delom in žulji. Jaz jim pravim gospodarski izdajalci svojega naroda. Možen je popravni izpit. Denar naj prinesejo nazaj in ga investirajo v naše gospodarstvo, ki ga nujno potrebuje. Mi jih bomo priznali za domače bogataše, saj so si bogastvo pridobili na pravno nesporen način. Ker niso naivni, bo morala država poskrbeti za to, da bodo imeli možnosti oplemenititi svoj kapital vsaj tako, kot bi ga v tujini. Morda pa se jim bo le prebudil tudi kanček patriotizma. Torej država mora poskrbeti, da bo napredna in pravna. Takšne so vse države, kjer vlada blagostanje. Zgodovina razvoje zahodne civiliza- cije kaže, da so razvoj družbe in blagostanje sprožili prosvetljeni vladarji v Evropi po renesansi s tem, da so vplivali na razvoj naravoslov- nih znanosti, ki so dobile rezultat v tehničnih inovacijah. Te so omogoči- le ekonomski razvoj zaradi narašča- nja družbene produktivnosti, ki se reflektira v povečanem blagostanju tega dela sveta in tistega dela sveta, ki se po tem modelu zgleduje. Tehnična inovativnost se danes meri v grobem po opazovanju števila patentov na milijon prebivalcev, npr. ZDA 741, Nemčija 583, Finska 346, Avstrija 275, Irska 190, Slovenija 144, Madžarska in Hrvaška 71, Grčija 50, Bosna in Hercegovina 14, Indija 4, Madagaskar 0,2 itd. Podatek o patentih namreč vsebuje še vse kaj več, kot so patenti, saj je merilo za splošno inovativno vrenje v družbi. Že mali pregled podatkov nam da kar dober občutek o blagostanju v navedenih državah. Za ustvarjanje pogojev za inoviranje je tako kot v prosvetljenstvu še zmeraj odgovorna država. Torej mora država ustvariti pogoje, da se tehniška inovativnost pospeši. Najbolje v povezavi z inovativnim podjetništvom, s čimer bomo dobili domače podjetnike z visoko dodano vrednostjo in z lastnimi blagovnimi znamkami in domačimi koreninami. Država mora poskrbeti za povečano konkurenč- nost, s čimer bo privabila kapital iz tujine. To je mogoče z nižjimi davki na tistih segmentih, ki pospešujejo napredek. Treba bi bilo bistveno oklestiti javno porabo, ki je po vseh kriterijih prevelika in preveč zapravljiva. Ukiniti je treba vsa nepovratna sredstva slabim podje- tjem, ker ta izginejo v žepih lastnikov ali menedžerjev. Naj propadejo, nastala bodo boljša. Ta del naloge je lažje izvedljiv. (FPA) Težje izvedljiv je tisti del v zvezi s pravno državo. Očitno se je del tajkunov, ki še zmeraj izčrpava podje- tja, banke in državo, povezal v mrežo, ki je tako močna, da prepre- čuje vpeljavo pravne države. Uspeva jim, ker je slovenska država, ob pomanjkanju državniških izkušenj, prešibka, da bi razbila to mrežo. Ne preostane nam drugega, kot da ustvarjamo ustrezno družbeno vzdušje in vsi mi pospešujemo angažiranost civilnih in državnih institucij ob pomoči medijev v smeri potrebe po pravni državi. To bo šlo počasi. Hitreje bi to lahko rešil kakšen pošten in avtoritativen slovenski politik z veliko karizmo. Ta mreža pa bo prav gotovo poskušala preprečiti prihod takega človeka, če bi se že kje pojavil. Je skupina ljudi v Sloveniji, ki meni, da bi bilo treba Slovenijo resetirati. Resetiranje pomeni spravljanje v prvotni položaj. Slovenija se je v teh dvajsetih letih spremenila tako, da jo lahko resetira samo Bog. Mi jo moramo spreminjati od te točke naprej, kjer smo zdaj. Le tako jo lahko popravimo. Kjer je pristaniški dim, je očitno tudi požar DR. MARKO PAVLIHA PROFESOR P O M O R S K E GA PRAVA Težko verjamem, da je stavka žerjavistov zgolj politično motivira- na, popolnoma nesprejemljivo pa je ravnanje z delavci, ki delajo v Luki Koper prek izkoriščevalskih podizva- jalcev za minimalno mezdo in pod nečloveškimi pogoji. Pri tem so kršene njihove pravice do dostojan- stva, obveščenosti in posvetovanja v podjetju ter socialne varnosti, kar je v nasprotju s slovensko ustavo, mednarodnimi in evropskimi konvencijami ter listino Evropske unije o temeljnih pravicah. Delavci so ljudje in ljudje so bistvo sleherne organizacije, vključno z gospodarskimi družbami. Zato je treba v dvomu prisluhniti in verjeti njim, ne pa kapitalu! O morebitni (ne) zakonitosti stavke, ki predstavlja eno od osnovnih, z muko in krvjo pridobljenih pravic delavcev, lahko presoja le sodišče in nihče drug. Vodstvo Luke Koper si ne more in ne sme zatiskati oči, da to ni njihov problem, rekoč, da gre za razmerje med zunanjimi pogodbeniki in njihovimi "sužnji". Na takšne in podobne pasti globalizacije je že pred poldrugim desetletjem opozarjal pro- fesor Mencinger, ker se je "strah za delovno mesto že splazil v pisarne in zajel prej varne dele gospodarstva" in "tudi pri nas službe postajajo priložnostno delo, delavec pa dninar". Delodajalci prisegajo na downsizing, re-engineering in outsourcing, pri čemer prav slednja oblika neokapitalizma povzroča največ zla v Luki Koper. Minister za promet, direktor direkto- rata za pomorstvo (in hkrati predse- dnik nadzornega sveta) in ne nazadnje vlada pa nič, so pač na dopustu. Zanimivo, da se je minister pred nekaj meseci odločno in nepriča- kovano vmešal v pogovore z žerjavi- sti, toda takrat so bili drugačni časi, prežeti z referendumskimi kampa- njami in podobnimi političnimi promocijami, zdaj pa je očitno velika večina vladajočih politikov zaradi izjemno nizke javne podpore vrgla puško v koruzo, čeprav so menda še vedno v službi ljudstva, mar ne? Hvala bogu se je odzval vsaj predse- dnik republike in se zavzel za delavce. Pozivam upravo Luke, ministra za promet in predsednika nadzornega sveta Luke, da nemudo- ma začnejo z reorganizacijo in ureditvijo delovnopravnih ter socialnih razmerij v podjetju v skladu z veljavnimi predpisi in etičnimi načeli. Vsi delavci naj bodo neposredno zaposleni v Luki, brez "posredovanja" nekakšnih slamnatih podjetnikov, katerih namen je zgolj polnitev lastnih žepov na račun diskriminiranih delavcev, ki povečini prihajajo onkraj naših meja. Luka Koper je najpomembnejša slovenska gospodarska družba, ki bi morala služiti za vzor, kako se dostojno ravna z zaposlenimi. Zatorej še vedno upam, da njen ugled ne bo za večno okrnjen, pa ne zaradi stavke, temveč zaradi kapitalistične- ga izkoriščanja delovne sile. P. S. Moj komentar nikakor ni naperjen zoper predsednika uprave (Boris Vugrinec) dr. Gregorja Veselka, ki ga spoštujem in (večinoma) podpiram, le raznovr- stnih slabonamernih pritiskov iz svoje neposredne ali bližnje okolice bi se moral znebiti. Moj dobrohoten nasvet Gregorju je naslednji: naivno- sti se človek prej ko slej otrese z leti in izkušnjami, vendar je priporočlji- vo, da jo poskuša odpraviti že prej. Meni za zdaj še ni povsem uspelo, zato je moja kobila še vedno na pol bosa...)