URN_NBN_SI_DOC-H1JDJCY2

programsko domišljene in različnim razvojnopsihološkim obdobjem mladine prilagojene oblike literarne vzgoje (ure pravljic, knjižne ugan­ ke, razgovori o knjigah, komentirane razstave itd.); nedeljske otroške filmske predstave v čitalnici so bile zarodek današnjega filmskega oddelka v okviru Pionirskega doma; dramatizirane ure pravljic, ki so jih izvajali v čitalnici profesionalni igralci, so postale temelj današnjega Mladinskega gledališča; »risarski in plesni tečaj«, ki sta začela z delom septembra 1954 v čitalnici, sta postala samostojna oddelka za likovno vzgojo otrok v Pionirskem domu, oziroma oddelek za izrazni ples v okviru sedanjega Zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje; »jezi­ kovni tečaj« iz leta 1955 je oblikoval sedanjo Šolo za pouk tujih jezikov v okviru Pionirskega doma; v marcu 1956 je Pionirska knjižnica pri­ redila prvi seminar za usposabljanje knjižničarjev za delo v pionirskih knjižnicah in septembra istega leta je bila otvorjena prva razstava mladinskih knjig: v istem letu je z reorganizacijo ureditve knjižnega fonda kot prva knjižnica v Sloveniji uvedla sistem prostega pristopa. Program dela Pionirske knjižnice se danes razvija po strokovno domišljenih načelih sodobne literarne vzgoje mladine; obiskovalcem do 18. leta starosti posredujemo ob izposoji in z različnimi oblikami neposredne literarne vzgoje, ki so prilagojene različnim razvoj nopsiho­ loškim obdobjem otroka, primerno in kvalitetno knjigo leposlovnega in poljudnoznanstvenega značaja. Izoblikovale so se naslednje stalne oblike literarne vzgoje: ure pravljic za otroke do 10. leta; knjižne uganke za otroke do 13. leta, razgovori o knjigah za mladino do 18. leta. Žepno izdajo, tako rekoč miniaturni vzorec teh literarno vzgojnih prizadevanj ter posredovanj dobre knjige otrokom pa predstavlja po­ družnica Pionirske knjižnice v ljubljanskem Starem Vodmatu; delo, tj. izposoja knjig in ure pravljic, uspeva na osnovi skupnega imenovalca, ki so ga na tem področju našle krajevna skupnost, starši, vzgojno- varstvena ustanova, šola ter Pionirska knjižnica. Ta vzorec je primer, kako je možno presaditi to obliko v manjše oziroma skromnejše pogoje. Iz mentorskega dela Pionirske knjižnice se je izoblikoval današnji študijski oddelek Pionirske knjižnice z arhivom slovenskih mladinskih knjig in periodik, z bogato teoretično literaturo in s široko zasnovanim proučevalnim delom na področju mladinskega slovstva ter literarne vzgoje otrok. Razstave in seminarji, hospitacije in individualna in- štruktaža so postali redna oblika za posredovanje izkušenj navzven in za usposabljanje pedagoškega in knjižničarskega kadra pri sodobnem urejanju knjižnega fonda in pri uvajanju literarne vzgoje v šole, knjiž­ nice, vzgojno-varstvene ustanove, mladinske domove itd. Ta mentorska dejavnost je dobila z Zakonom o knjižnicah značaj matične službe za pionirske in šolske knjižnice na področju Slovenije in je vključena v program republiške knjižničarske matične službe pri Narodni in uni­ verzitetni knjižnici v Ljubljani. Knjižni fond Pionirske knjižnice, ki je danes oddelek Pionirskega doma v Ljubljani, šteje cca. 40 000 zvezkov, povprečna letna izposoja je 70—75 000 knjig 30—35 000 obiskovalcem. Samo različnih direktnih