URN_NBN_SI_DOC-HCLDCMII

220 v prihodnost, zasnovali programe formalnega izobraževanja in strokovnega izpopol- njevanja. Kljub pogosto zapisanim priporočilom (Ambrožič, 2007; Sešek, 2003; Bahor in Sešek, 2007; Češnovar, 1997) o potrebi po profesionalizaciji v Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije, je morda prav v letu 2012, glede na splošno družbeno stanje duha, postalo še najbolj jasno, da napačna percepcija in razumevanje profesionalizma lahko peljeta korak stran in ne korak do boljše organiziranosti delovanja v združenju. Delo- vati profesionalno ne pomeni samo delati za plačilo, bolj kot to je vezano na moralno, strokovno in etično odgovornost. Kar je zelo pomembno vedenje za vse, ki so pripra- vljeni prevzeti funkcije v organih združenja. Rezultati raziskave so pokazali, da imajo tisti posamezniki, ki aktivno sodelujejo v organih ZBDS, podporo vodstva. Na drugi strani pa je raziskava potrdila tudi tisto, kar je bilo moč zaznati v zadnjih letih v po- stopkih iskanja kandidatov za prevzem funkcij, in sicer da podpora delu v združenju v praksi dejansko ni vedno prisotna. 4 Razprava in ugotovitve ter pogled na pretekle in prihodnje korake ZBDS Delovanje ZBDS bo v prihodnjem obdobju zaznamovala 65. letnica delovanja, ki jo je stanovska organizacija obeležila 21. 12. 2012. Program bo izveden po smernicah, ki so jih oblikovali predhodniki, ko so v preteklosti želeli vzpostaviti dovršen in domišljen enovit sistem izvajanja knjižnične dejavnosti, sistem, ki naj bi slovensko knjižničarstvo pripeljal od amaterstva do profesionalizma. Sistem, ki je nekoč povezoval posamezne tipe knjižnic v enovit dopolnjevalni organizem, in ne sistem, ki ustvarja knjižnice brez knjižničarjev ter postavlja nenehno pod vprašaj obstoj in poslanstvo knjižnic ter izloča posamezne tipe knjižnic. ZBDS bo v programu 2013−2015 več pozornosti namenila opolnomočenju knjižni- čarjev in zagovorništvu knjižničarstva kot ene od najpomembnejših javnih služb, ki se po zakonodaji izvaja v enem sklopu (ali pa tudi ne), v realnosti pa sega v vse pore družbenega in posameznikovega življenja ter ponuja tisto, kar posamezniku še omo- goča kulturni, izobraževalni, demokratični in osebnostni preboj. Zveza bibliotekarskih društev Slovenije se mora vrniti v zakonske predpise s področja knjižničarstva in s tem moralne pristojnosti, ki jih ima skozi izjemno dediščino, ki so jo zapisali in ustvarili velikani knjižničarske stroke, nadgraditi še s formalnimi pristoj- nostmi. Zato bo tudi v obdobju 2013−2015 usmerila pozitivno energijo v spreminjanje Zakona o knjižničarstvu 15 ter sprejemanje manjkajočih podzakonskih aktov, ki bodo 15 ZKnj-1, Ul. RS, št. 87/2001. S. Fras Popović, Š. Razpotnik, I. Sešek: Looking Sixty Five Steps Back to Look Three Steps Forward, 207-224 Library, 56 (2012) 4