URN_NBN_SI_DOC-HCLDCMII

221 pospešili razvoj stroke in zagotovili večjo mero profesionalnosti. Ob tem pa bo na tej točki pogosto opozarjala na dejstvo, ki je vezano na sam postopek sprejemanja zakon- skih in podzakonskih aktov. Namreč, da je sicer mnenje strokovne javnosti pomemben element pred začetkom postopka sprejemanja določenega akta, ko pa se kolesa zavrti- jo v parlamentarnem ohišju in se pričnejo medresorska usklajevanja, pa vse prevečkrat prevladajo drugi interesi, primarni strokovni včasih celo izpadejo. V duhu tega vedenja bo Zveza tudi v prihodnje spoštovala tradicijo predhodnikov in težila k strokovnemu razvojnemu napredku in ne k administrativnim formalnim pristojnostim. Knjižničarska dejavnost, ki jo knjižnice izvajajo kot javno službo, je ustavna pravica vsakega prebival- ca naše države in ne le privilegij, ki ga lahko omogočijo bogate občine. Ker so knjižnice danes vse bolj pod vprašanjem in je njihov obstoj za nekatere vse manj samoumeven, je zelo pomembno, da se strokovno razmišljanje preusmeri z razmišlja- nja o promociji knjižničarstva k zagovorništvu knjižničarstva 16 . Pri izvajanju programa pa bo Zveza bibliotekarskih društev Slovenije še vedno ohranila prostovoljstvo, zagna- nost, navdušenje in predanost, kajti tega se ne da kupiti ali plačati, lahko se pa privzgo- ji. Še posebej, ker rezultati raziskave kažejo, da ovir za aktivno sodelovanje v njenih dejavnostih naj ne bi bilo. Na koncu ostane le osebna želja in strokovno prepričanje, ki vodita do odločitve za sodelovanje. Tako uresničujemo temeljne cilje ZBDS, ki so: • krepiti ugled knjižničarjev, knjižnic in knjižničarske stroke v javnosti, • zastopati družbene in profesionalne interese zaposlenih v knjižničarstvu ter se zavzemati za njihovo profesionalno integriteto, • zagotavljati najvišjo možno raven profesionalizma v stroki, • spodbujati in podpirati izobraževanje in stalno strokovno izpopolnjevanje knjižničarjev, • krepiti položaj in spodbujati razvoj vseh vrst knjižnic, • podpirati svoboden pretok informacij in spodbujati ustvarjanje pogojev za prost in enakopraven dostop do informacijskih virov in informacij vsem državljanom, • pospeševati razvoj informacijske pismenosti prebivalstva, • širiti zavest o nujnosti trajnega ohranjanja pisne kulturne dediščine slovenskega naroda (Statut ZBDS, 2009). Biti član društva bibliotekarjev oziroma ZBDS je odgovornost, čast, privilegij in stro- kovni izziv, je sporočilo, ki nam ga zapuščajo predhodniki, ki so prav skozi društveno povezovanje vzpostavili, gradili, ohranjali in razvijali knjižnični sistem, ki nam je danes zaupan v dediščino. Razmišljanja o vzgoji za strokovnost so vezana na razmišljanja o krizi vrednot v družbi in problem vprašanja pripadnosti. Ena od prioritet programa 16 Ang. library advocacy. Glej več: http://www.ala.org/offices/ola ali http://www.ala.org/offices/ola/ libraryadvocateshandbook) S. Fras Popović, Š. Razpotnik, I. Sešek: Pogled na petinšestdeset prehojenih in tri nove korake, 207-224 Knjižnica, 56 (2012) 4