URN_NBN_SI_DOC-HCLDCMII
223 Glede na pričakovanja in potrebe članov ZBDS, ki so jih izrazili v omenjeni raziskavi (Fras Popović in Razpotnik, 2012), bodo programske vsebine vezane tudi na eno od zimzelenih tem, s katerimi se lahko srečujemo predvsem pri delu z ljudmi, tj. jasno javno nastopanje, prepričljivo komuniciranje in uspešno reševanje konfliktov. Življenje nas preseneča in pred nas postavlja vedno nove izzive, ampak najslabše je, če ne vemo, kam in kaj hočemo, saj je najtežje vprašanje »… smotrnosti razvojnih odločitev: če ne veš, kam bi rad, je vsaka pot prava, le časa in denarja moraš imeti v izobilju.« (Pivec, 2005, str. 5). Čas danes še ujamemo, denar je vprašanje, ki se pogosto skriva v izgovoru o krizi in recesiji, ampak vemo pa, v katero smer zagotovo želimo razmišljati: • vzgoja za vrednote: strokovnost, predanost in pripadnost; • osvežitev zgodovinskega spomina: 65 let Zveze bibliotekarskih društev Slovenije: kdo, kdaj, kje, kaj in zakaj; • razmerje med promocijo in zagovorništvom – kaj knjižničarji potrebujemo danes: ali res promocijo naših storitev ali zagovorništvo našega obstoja?; • deset let vizije razvoja knjižničarstva: kam smo hoteli iti in kam smo prišli – vpra- šanje vizije, strategije, taktike; • knjižnice brez knjižničarjev – posledice plačne reforme na uresničevanju poslan- stva knjižnic; • etični kodeks knjižničarjev – obveza zgolj za člane Zveze bibliotekarskih društev Slovenije ali del strokovne integritete. Kot ugotavljata Fras Popović in Razpotnik (2012) je Zveza bibliotekarskih društev Slo- venije trenutno zelo »dobro ohranjena gospa« v šestdesetih, ki si je v letu 2012 pri- voščila določene »posege«, da pomladi svoj videz in se približa tistim generacijam knjižničarjev, ki se v njeni mladosti še niso niti rodili. Gospa je prve korake naredila 21. 12. 1947 v Ljubljani. Dan, ki bo v prihodnje rezerviran za podelitev najvišjih in naj- pomembnejših stanovskih nagrad (Čopovo diplomo in Čopovo priznanje) tistim posa- meznikom, ki delajo strokovne premike. Vsak dan, vsak trenutek posegajo v strokovni svet in ga vodijo naprej, pri tem pa ne pozabijo na tiste, ki so postavili temelje. Saj na le-teh lahko gradijo naprej. S spoštovanjem in odgovornostjo. Spremembe so nujne in so vodilo razvoja. Spremembe potrebujemo tako v družbi kot v knjižničarskem strokovnem okolju. Pri tem knjižničarji ne potrebujejo kompromisa, potrebujejo pa vedenje, zakaj in kako se nadaljuje že začeta in prehojena pot predho- dnikov (Pirjevec, 1940). S. Fras Popović, Š. Razpotnik, I. Sešek: Pogled na petinšestdeset prehojenih in tri nove korake, 207-224 Knjižnica, 56 (2012) 4
RkJQdWJsaXNoZXIy