URN_NBN_SI_DOC-HCLDCMII

209 zacijske podobe in programa Zveze bibliotekarskih društev Slovenije ter vizije razvoja slovenskega knjižničarstva. Takratna predsednica združenja je na strokovnem posve- tovanju ZBDS izpostavila: »Glavna vloga ZBDS v prihodnje bo zastopanje interesov na nacionalni ravni in sodelovanje v diskusijah o temeljnih procesih, ki bodo potekali v evropskem prostoru, v skladu z načeli transparentnosti in iskanja konsenza v civilni družbi. S svojimi pobudami in stališči lahko prispeva k bolj poglobljenemu vpogledu v dejansko stanje na področju knjižnične dejavnosti. S celovito spremembo vloge ZBDS v sistemu sodelovanja z Vlado RS, vključno s sistemom financiranja, pa bi bil mogoč preskok k večjemu izkoriščanju potencialov ZBDS ter uspešnejšem in učinkovitejšem izvajanju določenih funkcij.« (Sešek, 2003, str. 24) V enem letu po posvetovanju, leta 2004, je Zveza na skupščini sprejela tudi Manifest ZBDS o razvoju slovenskih knjižnic in knjižničarstva, v katerem je opredelila svoje poslanstvo ter razvojne usmeritve in cilje. V letu 2013 mineva deset let od strokovnega posvetovanja ZBDS, na katerem je bila predstavljena vizija razvoja knjižničarstva v Sloveniji in začrtane bodoče poti delovanja strokovnega združenja. Deset let je obdobje majhnih in velikih korakov, lahko tudi ne- žnih in močnih besed. Zanimivo je, da obletnica oblikovanja Vizije razvoja knjižničar- stva v Sloveniji sovpada s pripravo programa Zveze bibliotekarskih društev Slovenije za novo, naslednje programsko obdobje (2013−2015), in z načrtovanim sprejemom Nacionalnega programa za kulturo za obdobje 2013−2016 1 . V prispevku bomo zato predstavili tudi korake, ki jih nameravamo narediti v prihodnjih letih in z njimi popeljati Zvezo bibliotekarskih društev Slovenije proti njeni 70-ti obletnici obstoja in delovanja. 2 Prvi koraki vodijo naprej Če se vrnemo nekaj desetletij nazaj, na začetek poti stanovskega združenja, najdemo podatek, za katerega bi lahko morda mirno zapisali, da odraža tudi današnja pričako- vanja knjižničarjev. Decembra leta 1946 je namreč takratno ministrstvo za prosveto na- redilo potezo, ki bi jo danes z veseljem pozdravili vsi knjižničarji, ki so ta trenutek sicer prvič združeni v okviru skupnega ministrstva (Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport), a v realnosti verjetno še nikoli prej strokovno tako oddaljeni drug od drugega, kot so prav ta trenutek. Ministrstvo je namreč leta 1946 sklicalo konferenco knjižničarjev iz vse Slovenije (Hartman, 1998, str. 5), glavna tematika srečanja je bila vezana na poglavitno problematiko knjižničarstva v Sloveniji. Na srečanju so ugotovili, da je potrebno ustanoviti strokovno organizacijo knjižničarjev. Imenovali so iniciativni odbor, ki je dobil nalogo, da uredi vse potrebno za oblikovanje stanovskega društva. 1 Sprejem dokumenta smo vsi pričakovali že v letu 2012, a je osnutek posredovan v javno razpravo prav prvi mesec leta 2013. S. Fras Popović, Š. Razpotnik, I. Sešek: Pogled na petinšestdeset prehojenih in tri nove korake, 207-224 Knjižnica, 56 (2012) 4