URN_NBN_SI_DOC-HCLDCMII

210 Tako je bil 21. decembra 1947 v Narodni in univerzitetni knjižnici ustanovni občni zbor Društva bibliotekarjev Slovenije. Njegov prvi predsednik je postal dr. Mirko Rupel, rav- natelj Narodne in univerzitetne knjižnice, podpredsednik pa prof. Janko Glazer, ravna- telj Študijske knjižnice v Mariboru. Podatek o prvem vodstvu strokovnega združenja je še zlasti aktualen danes, ko se pogosto pojavljajo vprašanja o vlogi in pomenu delova- nja ZBDS v stroki in širšem okolju, in še bolj − vprašanja o smiselnosti vključevanja po- sameznikov v njegovo dejavnost. Vedenje o tem, kdo je bil v prvi ekipi, ki je postavila temelje organiziranosti in cilje knjižničarstva, verjela vanje in videla stanovsko društvo kot nujni element razvoja stroke, nam danes, seveda z možnostjo zgodovinske distan- ce in s poznavanjem veličine njene dediščine, priča o pomembnosti položaja, ki so ga združenju pripisovali takratni knjižničarji. Ko primerjamo prva društvena pravila iz leta 1947 z vizijo razvoja ZBDS iz leta 2003 ter usmeritvami, ki jih najdemo v letu 2013, lahko ugotovimo le, da je opazen razvoj na- redila strokovna bibliotekarska terminologija, filozofska in etična razsežnost pa osta- jata nespremenjeni. Če se ozremo še na osnutek nacionalnega programa za kulturo za obdobje 2013−2016 in pogledamo zapisana pričakovanja, lahko ugotovimo, da osta- ja osnovna usmeritev stanovskega združenja nespremenjena, tj. biti vezni člen med različnimi vrstami knjižnic in v njih zaposlenimi knjižničarji, skrbeti za najvišjo možno raven profesionalnega delovanja ter za strokovno, teoretično in raziskovalno reševanje problemov v knjižničarski stroki. Pomembno mesto v programu Društva bibliotekarjev Slovenije je imelo strokovno izobraževanje, in sicer organizacija strokovnih tečajev ter kongresov (Bahor in Se- šek, 2007). Na teh temeljih je oblikovan tudi program strokovnega neformalnega iz- popolnjevanja, ki ga ZBDS pripravi vsako leto in zadnjih deset let to pomeni predvsem organizacijo različnih tematskih strokovnih srečanj. Člani ZBDS imajo danes zelo po- dobne želje oziroma potrebe glede izobraževalnih vsebin kot so jih izražali v prete- klosti, nekaj desetletij nazaj. Fras Popović in Razpotnik (2012, str. 322) ugotavljata, da lahko morda govorimo o t. i. » … pomanjkanju izvirnosti sodobnikov pri izpostavljanju strokovnih dilem«, saj se pojavljajo skorajda iste teme kot trideset, petdeset ali šestde- set let nazaj: status knjižničarjev, plače in plačni sistemi, problem zakonodaje, formal- no in neformalno izobraževanje. Vizija razvoja sprememb v delovanju ZBDS, ki je nastala leta 2003, razkriva težnjo po re- dnem prilagajanju organiziranosti ZBDS družbenim spremembam. Vrsta reorganizacij S. Fras Popović, Š. Razpotnik, I. Sešek: Looking Sixty Five Steps Back to Look Three Steps Forward, 207-224 Library, 56 (2012) 4