URN_NBN_SI_DOC-HCLDCMII

211 (1954 2 , 1958 3 , 1963 4 , 1967 5 , 1983 6 ) je spreminjala obliko delovanja društva in kasneje zveze društev, vendar pa je vsebinska, torej strokovna usmeritev ostajala nespreme- njena, ne glede na vsakokratne družbeno politične okoliščine. Leta 2003 je bil ZBDS statusno takšen kot je leta 2013, torej »… še vedno edino slovensko stanovsko društvo, ki povezuje vse slovenske knjižničarke in knjižničarje. Je neprofesionalna organizacija, ki združuje osem področnih društev. Posamezniki so člani področnih društev, kar ve- dno ne zagotavlja občutka pripadnosti ZBDS.« (Sešek, 2003, str. 18) Prav tako so ostale nekatere naloge še vedno primarna zadolžitev ZBDS: • izdajanje edine strokovne oziroma znanstvene revije za področje bibliotekarstva, tj. »Knjižnice«, ki pokriva celotno področje knjižnične dejavnosti ter posega na področje informacijske in bibliotekarske znanosti ter knjigarstva; • povezovanje vseh knjižničarjev − neposredna izmenjava izkušenj in mnenj vseh strokovnih delavcev, zaposlenih v knjižnicah, je v največji meri še vedno mogoča le na skupnih strokovnih srečanjih; • podeljevanje stanovskih nagrad in nagrad za enkratne izvirne strokovne prispevke; • preučevanje teoretičnih, praktičnih in organizacijskih vprašanj poteka v okviru sekcij in komisij; • izziv, kako v množici članov motivirati in navdušiti posameznike za delo v organih ZBDS in s tem aktivno prevzeti skrb in odgovornost za nadaljnje delovanje stano- vske organizacije. Knjižnični sistem Slovenije je zgrajen tako, da zagotavlja strokovno enotnost pri izvaja- nju knjižnične dejavnosti kot javne službe. Kodrič-Dačić (2003) opredeli vrsto različnih mehanizmov in subjektov, ki zagotavljajo enotnost knjižničnega sistema. Med meha- nizmi izpostavi »… dobro razvito formalno knjižničarsko izobraževanje in strokovno spopolnjevanje« (Kodrič-Dačić, 2003, str. 65) in med izvajalci tega mehanizma izposta- vi tudi ZBDS. Med subjekti, ki zagotavljajo enotnost knjižničnega sistema, po mnenju Kodrič-Dačić (2003) sodi tudi ZBDS. Ugotavlja podobno, kot ugotavljajta Fras Popović in Razpotnik (2012), in sicer da združenju formalna vloga in pristojnosti niso priznane, saj ga ne najdemo v Zakonu o knjižničarstvu. Pomembna pa je dediščina, ki mu daje moralne pristojnosti in vsem, ki delujejo v organih društva nalaga izjemno odgovor- nost pri snovanju programov in poseganju v knjižničarski prostor. Zveza bibliotekar- skih društev Slovenije je »… pomemben prevodnik in posrednik sodobnih trendov, 2 Društvu je bila dodana še sindikalna funkcija ter spremenjena njegova organizacijska oblika. 3 Ločitev sindikata od društva ter njegova ponovna reorganizacija, tj. vzpostavitev podružnic in poverjeništev. 4 Sprememba strokovnih organov. 5 Ustanovitev samostojnih bibliotekarskih društev. 6 Združitev osmih pokrajinskih bibliotekarskih društev v Zvezo bibliotekarskih društev Slovenije. S. Fras Popović, Š. Razpotnik, I. Sešek: Pogled na petinšestdeset prehojenih in tri nove korake, 207-224 Knjižnica, 56 (2012) 4