URN_NBN_SI_DOC-HFZ7EW5E

23 M. Abe: Inventura knjižničnega gradiva: uvodni pregled, 13–39 Knjižnica, 58 (2014) 4 V članku Library stock verification: a ritual and occupational hazard Sridhar (1991) pojas- ni in izpostavi potrebe po jasnih ciljih in postopkih na področju inventure; poudarja, da stroški za preverjanje zalog pogosto daleč presegajo prednosti, ki jih ponuja popis. V praksi se na inventuro knjižničnega gradiva gleda kot na občutljivo, kontroverzno in nezaželeno delo v knjižnični dejavnosti. Knjižničarji praktiki so pogosto zaskrbljeni zaradi procesa preverjanja knjižničnega fonda, saj jih skrbijo rezultati in njegove posle- dice. Inventura je pogosto oblikovana kot ritual, ne da bi jasno opredelili njen namen in cilje. Sodobne tehnologije so omogočile avtomatizacijo in vključevanje različnih procesov v knjižnicah in informacijskih centrih za zmanjšanje ali preprečevanje človeškega po- sredovanja; želijo, da se poveča učinkovitost in hitrost. Črtna koda je zaporedje temne barve na svetlem ozadju – kodiranje, ki ga vsebuje, je odvisno od relativne širine ali razmika temne palice in svetlobnih prostorov (Rajendiran in Bhushan, 2006). V knjižni- cah se uporabljajo črtne kode za avtomatizacijo podatkov. Črtne kode pospešijo delo, preprečijo človeške napake in se uporabljajo tudi v drugih panogah pri nadziranju na- kupov, prodaje, vodenju zalog ipd. Slika 1 : Črtna koda (Črtna koda. Wikipedia) Čitalnik črtne kode je optična naprava, ki s pomočjo žarka svetlobe, običajno laserske- ga žarka, odčita kode, pri katerih odkriva razlike v svetlobi. Čitalnik pretvarja svetlobne razlike v električne spremembe, ki so nato digitalizirane, in v dekodirane enote s pro- grami za pretvorbo relativne širine digitaliziranih temno/svetlo razmikov v številke ali črke.