URN_NBN_SI_DOC-HFZ7EW5E

26 M. Abe: Inventory of Library Collections: Introductory Overview , 13–39 Library, 58 (2014) 4 Preglednica 1: Primerjava tehnologije RFID in črtne kode (povzeto po Wyld, 2006) Črtne kode RFID nalepljena na vidnem polju, da se lahko bere mogoče prebrati, ne da bi bila v vidnem polju lahko prebere samo posamično različne oznake je mogoče prebrati hkrati ne more se brati, če je poškodovana ali umazana preživi v težkih ali umazanih razmerah lahko ugotovi le vrsto predmeta lahko prepozna specifične predmete ni mogoče posodobiti nove informacije se lahko napiše čez stare zahtevajo ročno sledenje in so zato dovzetne za človeške napake lahko se samodejno odstranjuje in sledi človeškim napakam Opažene težave s tehnologijo RFID so: • pokvarjena nalepka RFID in označevalna oprema; • uporabniške napake glede gibanja palice RFID oziroma napačna uporaba čitalnika RFID; • napačno prebrane oznake. Opažene težave pri črtni kodi so: • ni oznak na zunanji strani gradiva, kar zahteva, da oseba odpre gradivo; • neberljive oznake zahtevajo, da se črtne kode odčitajo znotraj gradiva; • pokvarjena oprema za odčitavanje; • uporabniška napaka – pri tem čitalnik črtno kodo nepravilno prebere ali je poča- sen pri izvedbi naloge (White et al., 2007, str. 127). V praksi se kaže, da knjižnice, ki so že uvedle tehnologijo RFID, gradivo še vedno ozna- čujejo tudi z nalepkami črtne kode, saj so na njih poleg črtne kode zapisani še podatki, ki knjižničarjem olajšajo delo pri razporejanju gradiva na polico. Hkrati pa oprema z nalepkami RFID omogoča hitrejše vračanje in pregledovanje gradiva na policah. Tehnologija RFID in tehnologija črtnih kod lahko zmanjšata stroške, povezane z izvaja- njem knjižnične inventure. Iz zgoraj napisanega je razvidno, da je prehod iz črtnih kod na tehnologijo RFID še večji premik, kot je bil iz ročnega podajanja podatkov na črtne kode. Tudi potem, ko je bilo vse knjižnično gradivo opremljeno s črtnimi kodami, je veliko knjižnic še vedno gledalo na inventuro kot na ogromno in nemogoče knjižnično opravilo. Čitalnik RFID odčita gradivo na polici 5–12-krat hitreje kot je to pri odčitavanju črtnih kod. Knjige ni treba povleči ven ali je odpreti; v bistvu je ni treba prijeti. Sama tehnologija RFID pa ni samo hitrejša, ampak je zelo pomembna tudi pri samem inven-