URN_NBN_SI_DOC-HFZ7EW5E

28 M. Abe: Inventory of Library Collections: Introductory Overview , 13–39 Library, 58 (2014) 4 6.2 Funkcija tehnologije RFID v knjižnicah Cigrovski (2005, str. 149) navaja, da je tehnologija RFID v knjižnicah prevzema tri glav- ne funkcije: identifikacijo izvoda, zaščito gradiva in njegovo sledenje. Identifikacija gradiva Tehnologija RFID deluje brez dotika, zato je v knjižnici posebej koristna, saj omogoča identifikacijo izvoda pri različnih procesih (pri izposoji in vračanju gradiva, pri inventu- ri). Za odčitanje podatkov ni potrebno vidno polje, zato je dovolj, da se gradivo postavi v bližino čitalnika in sistem sam identificira vsak posamezni izvod. Na nalepki se nahaja čip, ki omogoča, da se nanj shranijo različni podatki – poleg šte- vilke za identifikacijo se lahko nanj zapišejo tudi podatki o gradivu. Zaščita gradiva Pri tehnologiji RFID je na nalepki mogoče spreminjati status gradiva, in sicer ali je gra- divo izposojeno ali prosto. Če želi kdo iz knjižnice odnesti gradivo, ki nima statusa »iz- posojeno«, se bo pri prenosu prek senzornih vrat sprožili alarm. Tehnologija RFID tako preprečuje kraje. Pri tem obstaja tudi slabost, saj je RFID nalepko mogoče z gradiva fizično odstraniti in gradivo nemoteno odnesti iz knjižnice. Druga pomanjkljivost pa je, da je zaščita s čipom manj zanesljiva od tiste z npr. varovalno nitko, zato številni proizvajalci RFID nalepk priporočajo kombinacijo obeh vrst zaščite. Sledenje gradiva V knjižnici, ki je pokrita s signalom RFID, je mogoče ugotoviti natančno lokacijo iz- gubljenega gradiva ali gradivo, ki je postavljeno na napačno mesto. Velika prednost tehnologije RFID je v tem, da se lahko s povezavo v lokalno podatkovno bazo naredi inventura knjižničnega gradiva, kadarkoli je to nujno v krajšem času, kot ga omogoča inventura gradiva, označena samo s črtnimi kodami. Inventurni čitalnik, ki je namenjen branju RFID nalepk, je sestavljen iz antene RFID, vključuje pa tudi terminal z ustrezno programsko opremo. Komunikacija med čital- nikom in baznim strežnikom je navadno brezžična. Ročni čitalnik se uporablja pri is- kanju in sortiranju gradiva ter izvajanju inventure. Uporaba čitalnika RFID olajša delo, saj gradiva ni treba vzeti s police, kot je to nujno pri čitalniku s črtnimi kodami, ampak se je treba samo sprehoditi med policami. RFDI čitalnik prebere podatke s čipa, ki je nalepljen na gradivo, programska oprema pa te podatke zazna in jih sproti obdela. Pri inventuri se naredita dva seznama – seznam manjkajočega gradiva in seznam presež- nega gradiva.