URN_NBN_SI_DOC-HFZ7EW5E

30 M. Abe: Inventory of Library Collections: Introductory Overview , 13–39 Library, 58 (2014) 4 sortirnega sistema pa ne. Rezervirano gradivo mora ločiti knjižničar. V letu 2010 je ta sistem uvedla tudi knjižnica v Kopru. Vsi zgoraj opisani sistemi podpirajo tudi hibridno poslovanje. To pomeni, da prehoda s črtne koda na tehnologijo RFID ni treba izvesti v celoti v določenem trenutku, am- pak se lahko opravlja postopoma, saj evidentiranje gradiva temelji tudi na podatkih, zapisanih na črtnih kodah. Kadar je gradivo opremljeno le s črtno kodo, to ni zaščiteno pred krajo in ima prost prehod skozi hibridna vrata. Obstaja še ena tehnologija, ki se šele razvija, a lahko morda nekoč postane alternativa tehnologiji RFID. ReBee je komercialno ime za identifikacijsko tehnologijo dolgih valov LWID (angl. Long Wavelenght ID). Medtem ko tehnologija RFID uporablja elektroma- gnetna valovanja visokih radijskih frekvenc, uporablja LWID elektromagnetno valova- nje dolgih valov pod 450 kHz z večinoma magnetno energijo. Zaradi nižje frekvence so ti signali manj moteni. (RuBee, Wikipedija) Slabost tehnologije je počasnost pri hitrosti branja, ki je med 6 do 10 enot na sekundo, kar je dvajsetkrat manj kot pri RFID. Verjetno zaradi velikih investicij v RFID in zaradi počasnosti RuBee tehnologije te v knjižnici še nekaj časa ne bo. 7 Pregled dobrih primerov v literaturi Cathy Foster (1996) je v svojem članku opisala raziskavo, kjer so se odločili, da bodo na- redili inventuro na podlagi statističnega vzorca gradiva in ugotovili, koliko odstotkov ga manjka ter ta odstotek primerjali z rezultati celotne inventure. Pri tem so ugotovili, da statistični vzorec zagotavlja sorazmerno hitro metodo za določanje skoraj dejanske ocene števila knjig, ki v zbirki manjkajo. Omenjeni članek opisuje različna vzorčenja avtorjev, vsem pa je skupno da dokaj natančno izračunajo odstotek prave končne iz- gube gradiva. Pri ugotavljanju, koliko dejansko znaša inventurni primanjkljaj, se ne gleda samo, koli- ko enot gradiva je bilo identificiranih kot izgubljenih, ampak se je treba zavedati tudi notranjih stroškov, kot so delovni čas zaposlenega, ki mora preveriti izgubo gradiva, še enkrat pregledati, ali ga res ni, in potem poiskati ustrezno nadomestilo. Pri izračunu, koliko vse skupaj stane, se pojavi vprašanje, ali bi se dalo za ceno izgubljenega/odtu- jenega gradiva namestiti varnostni sistem, ki bi varoval nadaljnjo krajo gradiva. Treba pa vedeti, ali se izplača kupiti varnostni sistem, ki na začetku stane sorazmerno več kot sama izguba knjig, pri čemer je treba računati tudi na letno vzdrževanje in se obenem zavedati, da se s takim sistemom lahko število manjkajočega gradiva zmanjša za kar 80 odstotkov.