URN_NBN_SI_DOC-HFZ7EW5E

36 M. Abe: Inventory of Library Collections: Introductory Overview , 13–39 Library, 58 (2014) 4 8 Zaključek Inventura gradiva je še vedno zelo zamudno, natančno in drago opravilo. Čeprav se izvajalci seznanijo z računalniškimi programi, ki so v pomoč pri izvajanju inventure, morajo po avtomatiziranem delu še vedno narediti kontrolni pregled, ki pa je v celoti ročno opravilo. Za uspešno izvedbo inventure sta potrebna dobra organizacija ter natančno upošte- vanje zakonodaje in predpisov. Trenutno veljavni Zakon o računovodstvu (1999) v 38. členu pravi, da pravna oseba lahko popisuje knjige, filme, fotografije, arhivsko gradivo itd. v daljših obdobjih, vendar obdobje med zaporednima popisoma ne sme biti daljše od petih let. Res je, da predhodna statistična izvedba inventure daje dokaj uporabne rezultate za približno oceno izgubljenega gradiva, seveda pa ne more nadomestiti prave inventure. Namen inventure je torej: • uskladiti knjižnične evidence (COBISS/OPAC, inventarno knjigo, signaturne knjige) z dejanskim stanjem knjižnične zaloge; • iskanje založenega gradiva, napačno opremljenega gradiva, napak pri vnašanju v katalog, napak pri izločanju gradiva; • oceniti vrednost izgubljenega in ukradenega gradiva ter upravičenost vpeljave za- ščitnega sistema pred krajo; • izločanje zastarelega gradiva (npr. starih standardov, zastarelih zemljevidov ipd.); • zadostiti računovodskemu predpisu o obveznem popisu knjižničnih zalog na vsa- kih 5 let. Črtna koda, ki je bila pred leti zelo aktualna in obvladljiva pri prenosu podatkov, danes kaže nekatere pomankljivosti. Nasledila jo je tehnologija RFID, s pomočjo katere je lah- ko slediti gradivu, obvladovati podatke, ne potrebuje vidnega polja za zajemanje po- datkov iz čipov, hitrost branja in zajemanje pa sta veliko hitrejša od preostalih načinov zajemanja podatkov. Prednost tehnologije RFID se kaže v hitrejši izvedbi inventure kot s črtnimi kodami, saj gradiva ni treba jemati s police, temveč se le s čitalcem sprehoditi med policami. Tehnologija RFID omogoča tudi avtomatizirano delovanje knjižnice, saj si lahko stranka sama izposodi in vrača gradivo. Sortirni sistem pa na podlagi informa- cij na nalepki RFID sortira knjige po nadstropjih ali oddelkih ter na ta način zmanjša obremenitev zaposlenih v knjižnici.