URN_NBN_SI_DOC-HFZ7EW5E

16 M. Abe: Inventory of Library Collections: Introductory Overview , 13–39 Library, 58 (2014) 4 z ustreznim računalniškim sistemom za avtomatizirano nabavo, obdelavo in izposojo gradiva, ki omogoča povezavo med inventarno knjigo, katalogom ter bazo izposoje- nega gradiva, je ugotavljanje te vrednosti dokaj preprosto. 2.1 Petnajst korakov/razlogov za izvedbo inventure Inventura omogoča (Braxton, 2005) : 1. merjenje in ocenjevanje virov, ki se jih zagotovlja za osebje in uporabnike, ter raz- mišljanje o storitvah, ki bi se jih še lahko ponujalo; 2. spremljanje nabave, izgub in odtujitev gradiva; 3. pregledovanje vsakega vira in določitev njegove uporabnosti v prihodnosti glede na starost, ustreznost, vrednost in pogoje rabe. Ti pogoji se nanašajo na popravilo, zamenjavo, odstranjevanje ali čiščenje gradiva – zagotoviti se mora, da je gradivo ažurno in vsem dostopno; 4. odločitev skladno z nabavno politiko ali gradivo, ki ga je treba odstraniti, se nado- mesti ali zamenja, če je še na voljo na trgu (če je knjiga že razporodana, se je ne da nadomestiti, razen če jo knjižnica dobi v dar); 5. ugotoviti področja, ki se lahko dopolnijo z elektronskimi viri, ter poskrbeti za ažu- rnost spletnih strani, ki te predstavljajo; 6. poiskati področja, ki so pri uporabnikih najbolj priljubljena, in pri njih povečati obseg nabave. Poskrbeti je treba, da ima posamezna zbirka vse naslove; 7. prepoznati in popraviti nepravilnosti v katalogu, nepopolne evidence ali napake na nalepkah; 8. uporabo strokovnega znanja za to, da se sprejme odločitev, kam se bo vir lociral, da ga bodo uporabniki takoj zaznali; 9. ugotoviti področja, ki potrebujejo nove označbe, in jih urediti; poskrbeti za popra- vilo starih znakov tako, da je zagotovljen enostaven dostop do gradiva; 10. preurediti police na način, da se zmanjša prenatrpanost gradiva na njih tako, da ne pride do poškodb. Zagotavljati uporabnikom čim boljši dostop do gradiva; 11. potrditev, da vsak evidentirani vir v resnici obstaja; 12. sestavljanje natančnih poročil, ki temeljijo na dejanskih podatkih in ocenah učin- kovitosti postopkov izposoje, varnostnih ukrepov in drugih poročil; 13. uskladitev evidence OPAC s katalogom knjižničnih evidenc; 14. načrtovanje proračuna za naslednje leto, ki temelji na resničnosti, in ne idealnosti; 15. drugi razlogi. Priprava takega dokumenta kaže, da je dejavnost inventure kritični del vloge knjižni- čarjev in odgovornosti do uporabnikov.