URN_NBN_SI_DOC-HFZ7EW5E

18 M. Abe: Inventory of Library Collections: Introductory Overview , 13–39 Library, 58 (2014) 4 3.3 Inventura po inventarnih knjigah Pri tej metodi se dobijo najnatančnejši rezultati, saj omogoča zajetje vsakega posamez­ nega izvoda ter natančno vsebinsko in finančno vrednotenje vsakega kosa izgubljene- ga gradiva. S to metodo se neposredno primerjajo vse enote gradiva, ki so vpisane v inventarne knjige, z dejanskim stanjem teh enot v fizični obliki, ki se jih najde v skladi- šču oziroma na polici. Slabost metode je, da je zaradi obsega dela tako rekoč neizvedljiva v knjižnici z več sto tisoč enotami gradiva. Prvič, to bi bilo zelo drago, in drugič, če nimajo vsega gradiva vnesenega v računalniški katalog, bi bilo to delo zelo dolgotrajno. 3.4 Inventura na podlagi statističnega vzorca gradiva Namen te inventurne metode je, da se na osnovi naključno izbranega vzorca gradi- va ugotovi približen primanjkljaj določenega dela gradiva. Zelo primerna je za hitro oceno približnega primanjkljaja računalniško obdelanega gradiva v prostem pristopu. Z oceno, ki jo da reprezentativni vzorec gradiva, se primerja kasneje pridobljene rezul- tate, s čimer se ugotovi, ali je dejansko opravljena inventura potrdila vzorec. 3.5 Inventura po seznamih signatur/postavitve gradiva Stara in dokaj surova metoda je fizično pregledovanje in zapisovanje dokumentov na policah s pomočjo ročno vodenih knjižničnih evidenc. Ta metoda ni samo težavna in zamudna, temveč zahteva urejene evidence, ki se jih uporablja pri preverjanju. To metodo se uporablja, ko je gradivo že vneseno v računalniški katalog, ni pa še opremljeno s črtnimi kodami. Pri tej metodi se najprej izpiše računalniški seznam glede na postavitev gradiva po policah, in potem se ta seznam primerja z dejanskim stanjem postavitve; primer: inventura v Narodni in univerzitetni knjižnici leta 2010 (Abe, 2010). 4 Vrste inventure Obstajata dve vrsti izvajanja inventure: delna inventura in inventura celotnega gradiva. Obe imata nekatere prednosti in pomanjkljivosti. Obe vrsti inventure se lahko izvaja ob živi (odprti) ali zaprti knjižnici (Žaucer, 1996).