URN_NBN_SI_DOC-HJLMQN3E

materiala, npr.: napotki in informacije za mlade bralce, splošna sezna­ nila o postavitvi knjig in poslovanju knjižnice, specialni seznami novejše literature z določenega področja. Knjige so privlačno opremljene in le novejšega datuma. Postavitev ne sloni na univerzalni decimalni klasifi­ kaciji, marveč na določenih črkovnih in številčnih kombinacijah, čeprav knjižnica, ki sem jo obiskala, ni najlepša in najsodobnejša javna knjiž­ nica v Münchnu, se mi je zdela — posebno ob večerih — s svojimi močno razsvetljenimi »izložbenimi« okni brez zaves in pisano, a urejeno notranjostjo prava vaba za mimoidoče. Zdelo bi se, da je sodelovanje med znanstveno knjižnico in javnimi knjižnicami idealno, vendar bibliotekarji osrednje knjižnice čutijo, da ta povezava ni najboljša, ker imajo mnogo različnih problemov, ki jih je pod isto streho težko usklajati. Zelo me je zanimala tudi mednarodna mladinska knjižnica. »Inter­ nationale Jugendbibliothek« je svetovno znana knjižnica za otroško in mladinsko literaturo, ki jo je osnovala leta 1949 organizacija UNESCO. Tu smo pri viru informacij za ureditev pionirskih knjižnic. Po njenem vzgledu so prevzele naše pionirske knjižnice postavitev po starostnih stopnjah in še vse druge dejavnosti, ki jih knjižnica goji: tako jezikovne Lečaje, pravljične ure za najmlajše, risarske in modelarske krožke itd. Knjižnica dobiva sredstva za svoje delo od zvezne vlade, od pokrajinske bavarske uprave in od mesta Miinchna. V pomoč ji je pa tudi to, da ji založniki z vsega sveta pošiljajo knjige več ali manj brezplačno, čeprav nekateri manj redno. Pri tem so se zelo pohvalili s sodelovanjem z jugoslovanskimi založbami. V knjižnici je preko 100 000 izvodov knjig v 50 jezikih (od tega okoli 5000 v izposojevalnici — v glavnem dvoj­ nice). Temeljito so izdelani katalogi (poleg običajnih, tudi katalog lite­ rature po državah, katalog ilustratorjev, katalog kritik o posameznih knjigah z izrezanimi članki idr.), ki so poleg sekundarne literature (o mladinski književnosti in mladinskih knjižnicah) odlično pomagalo znanstvenikom, študentom in založnikom z vsega sveta, ki iščejo infor­ macije v zvezi z možnostmi za prevajanje posameznih del. Knjižnica prireja letno več razstav in nekaj stalnih potujočih razstav. Tudi bežen ogled ene izmed specialnih znanstvenih bibliotek — knjižnice Centralnega inštituta za umetnostno zgodovino — je bil zanimiv. Knjižnica je pol zaprtega tipa, ker je namenjena predvsem sodelavcem inštituta, pa tudi umetnostnim zgodovinarjem sorodnih ustanov (muzejev, zavodov za spomeniško varstvo, visokih šol in aka­ demij) ter umetnikom in umetnostnim kritikom. Vstop v čitalnico in h katalogom je možen s člansko izkaznico, ki jo bralec lahko dobi tudi za en dan. Knjige so urejene znotraj strok po abecedi in si jih bralci sami poiščejo na starinskih dostropnih policah. Iz strokovnih katalogov je razvidno, da je tudi periodična literatura natančno do­ kumentirana in uporabnik specialist tu lahko zadovolji svoje potrebe. Največja, najbogatejša in verjetno tudi najstarejša je v Münchnu Bavarska držav, biblioteka (Die Bayerische Staatsbibliothek), nekdanja bavarska dvorna knjižnica, ki izvira še iz leta 1558. Med drugo svetovno vojno je bilo hudo poškodovana, saj je bilo uničenih šest sedmin 108