URN_NBN_SI_DOC-HOL66PSM

univerzitetne knjižnice v Vincennes in knjižnice UNESCA. Najzanim i­ vejši je bil staž in pa predavanja o univerzitetnih knjižnicah, ki sem jih poslušala skupaj s študenti ficole nationale superieure des biblio- thecaires v univerzitetni knjižnici v N anterru. V sklopu tega staža in pre­ davanj sem obiskala tudi Bibliotheque de docum entation internationale contem poraine in univerzitetne knjižnice Sorbonne. V praznini po novo­ letnih praznikih (uslužbenci univerzitetnih knjižnic im ajo enake počit­ nice kot univerze: dva meseca poleti, štirin ajst dni za božične praznike in štirin ajst dni za velikonočne) mi je gospodična Gallon z Direction des bibliotheques et de la lecture publique izpolnila dneve tako, da mi je organizirala sestanke z znanim i osebnostm i v univerzitetnem knjižni­ čarstvu: z gospodom Rauxem, ki je glavni adm inistrator pariških univerzitetnih knjižnic, z gospodom Thirionom, ki je bil ravno tedaj im enovan za odgovornega referenta za univerzitetne knjižnice pri Direc­ tion des bibliotheques et de la lecture publique, z gospodom Boissetom, ki je šef n ačrta za avtom atizacijo francoskih knjižnic, in z gospodom in gospo K arandikar v knjižnici C. N. R. S. Vse to naštevanje je bolj pusto, mislim pa, da pokaže, kako tem eljito je bil izrabljen čas osmih mesecev. Morda lahko na splošno orišete organizacijo, problem e in stanje univerzitetnih knjižnic v Franciji? Organizacija francoskih univerzitetnih knjižnic izvira prav iz druge polovice 19. stoletja, ko je odlok z 18. m arca 1855 določil, »da bodo odslej v akadem ijah specialne knjižnice posam eznih fakultet sestavljale eno sam o knjižnico, ki se bo imenovala akadem ska knjižnica«. Temu odloku je sledila cela v rsta okrožnic, ki so določale bodisi financiranje in nakupe, bodisi notranje delovanje teh knjižnic, ki jih leta 1885 prvič im enujejo univerzitetne in med katerim i se že leta 1886 organizira m edbibliotečna izposoja. N ajnovejši rezultat bibliotečno-znanstvenega razvoja francoskih univerzitetnih knjižnic so navodila z dne 20. junija 1962 za ustanovitev novih sekcij in selitev teh sekcij iz bivših univerzi­ tetnih knjižnic. To nekako pomeni, da se je leta 1855 iz fakultetnih knjižnic ustanovljena akadem ska knjižnica »razbila« na več oddelkov. Poleg medicinske in farm acevtske sekcije, ki sta bili vedno vsaj delno neodvisni od centralne univerzitetne knjižnice, so se sedaj ustanovile še znanstvena (Sciences), pravna (Droit) in filozofska (Lettres) sekcija. Delitev fonda univerzitetnih knjižnic na sekcije ni bila težka, saj v Fran­ ciji na splošno knjige že ob prihodu v knjižnico inventarizirajo in signirajo po neke vrste predklasifikaciji po črkah od A do Z, s tem da vsaka črka predstavlja določeno vejo znanosti. V Bibliotheque nationale et universitaire v Strasbourgu je npr. črka F predstavljala pravo, B filozofijo, logiko itd. Ob selitvi so torej ločili samo črke, ki so se tikale določene discipline, in že so imeli pripravljen fond za novo sekcijo. U stanavljanja oz. razdelitve na sekcije pa ni narekovala samo potreba po vedno večji specializaciji univerzitetne knjižnice, am pak tudi pom anj­ kanje prostora v bivših enciklopedičnih univerzitetnih knjižnicah. Zato so v letih 1962—1972 zrasle v Franciji številne čudovite bibliotečne stavbe v bližini alr pa k ar v sredini univerzitetnih naselij, na vsak način