URN_NBN_SI_DOC-HOL66PSM

pa čisto blizu univerz, katerim nove sekcije služijo. Za prim er naj navedem pravno, filozofsko in znanstveno sekcijo v Nancyju. Pravna sekcija se tam dobesedno drži stavbe, v kateri je pravna fakulteta, filozofska sekcija im a skupen p ark s filozofsko fakulteto in je istočasno največ pet m inut oddaljena od študentskega naselja, znanstvena sekcija, ki je bila dograjena šele jeseni 1972 sredi drugega študentskega naselja, pa im a za povezavo z najbližjo tehnično fakulteto k ar pokrit hodnik. Sekcije so bile seveda zgrajene po natančnih in dolgotrajnih statistikah o naraščanju števila študentov in recipročnem naraščanju potreb po knjigah. K ot zanim ivost naj povem, da so se v statistikah o porastu študentov v znanstvenih strokah ušteli in je m arsikatera čisto nova knjižnica napol prazna. Glede na to, da so univerzitetne knjižnice nam e­ njene izrecno študentom na vseh stopnjah študija pa tudi profesorskem u kadru, so nove sekcije leta 1962 razdelili na dva nivoja: prvi nivo, ki je nam enjen študentom prvih dveh letnikov in drugi nivo, ki služi pred­ vsem diplom antom , doktorandom in profesorjem . Seveda se nivoja ne ločita le po ločenih čitalnicah in delovnih prostorih (v Orsayu so za prvi nivo zgradili celo posebno depandanso), am pak tudi po sestavi knjižnega fonda. V čitalnici prvega nivoja najdem o predvsem najosnov­ nejše priročnike in literaturo, ki jo zahteva program tekočega šolskega leta v prvem in drugem letniku za posamezne stroke, v drugem nivoju pa so že zahtevna znanstvena dela in dragocene strokovne publikacije (to zlasti velja za znanstvene knjižnice). Po navodilih za organizacijo univerzitetnih knjižnic iz leta 1962 teoretično v univerzitetnih knjižnicah ne bi smelo biti skladišč, pač pa bi m oral bit ves fond v prostem pri­ stopu v čitalnicah. V praksi tega ni izvedla niti ena francoska univerzi­ tetna knjižnica, saj so skoraj vse imele star fond, ki je ali zaradi zastarelosti ali pa zaradi velike vrednosti sodil le v skladišče, danes pa sodijo v skladišča tudi vse knjige, ki pridejo iz študijskega program a in bi bile v čitalnicah v napoto. V čitalnicah je kljub tem u veliko število knjig v prostem pristopu. Čitalnice so razdeljene po disciplinah, ki jih zajem ajo predavanja na fakultetah. V čitalnici za prvi nivo so ponavadi sedeži in delovne mize razpostavljeni po vsem prostoru (490 sedežev v N ancyju, 400 v G renoblu), ob stenah čitalnice pa stojijo police, na katerih si po vrstnem redu UDK sledijo priročniki. V čitalnici za drugi nivo si posamezne discipline sledijo v istem vrstnem redu kot v čitalnici za prvi nivo, so pa med seboj ločene s policami, ki obkrožajo približno dve ali tri delovne mize in tako sestavljajo m ajhno čitalnico za vsako disciplino. Tako ločene discipline omogočajo resno delo v skupinah, ne da bi študentje pri tem m otili drug drugega. Na policah so knjige spet razporejene po UDK, to k rat v okviru posamezne discipline. Tako ločene discipline v knjižnicah im enujejo »secteurs specialises« (specializirane sekcije). N ajbolje organizirane secteurs specialises sem videla v filozofski sekciji v Nancyju. Tam im ajo v specializiranem sektorju vse najpogla­ vitnejše priročnike, vse nove knjige iz posamezne discipline za dve leti nazaj, knjige, ki so na študijskem program u za tre tji letnik iz iste discipline, ter najnovejše številke in pet vezanih letnikov strokovnih revij. Navadno pa im ajo francoske univerzitetne knjižnice periodiko urejeno po UDK v posebnem oddelku s posebno čitalnico. Ponavadi je ta