URN_NBN_SI_DOC-HOL66PSM

oddelek nam enjen višjem u nivoju, revije pa so v prostem pristopu. Naj novejše številke im ajo razpostavljene po policah, v predalu pa h ra­ nijo tekoči letnik, ki je ravno tako dostopen bralcu. Tekoče periodike (razen izjem om a profesorjem ) ne izposojajo, pač pa izposojajo vezane letnike revij, knjige iz skladišč, vse dublete priročnikov, ki so sicer v prostem pristopu v čitalnicah, pa tudi slovarje za konec tedna ali pa za vse počitnice na dan pred začetkom počitnic. Vsaka taka sekcija ima tudi oddelek za izposojo, svojo m edbibliotečno izposojo, oddelek za doktorske teze, vsaj en xerox, če že ne pravi fotolaboratorij, in svojo knjigoveznico. D ostikrat im ajo sekcije tudi tako imenovane »refectoires«, mično in praktično oprem ljene kuhinje, v katerih si uslužbenci lahko skuhajo kavico, poklepetajo ali celo pripravijo kosilo. Približno taka bi bila na splošno delovno-tehnična organizacija francoskih univerzitetnih knjižnic ozirom a njihovih sekcij, seveda pa je treba omeniti, kdo vse to financira, kdo jih vodi in kdo odloča o nakupih in sestavi knjižnič­ nega fonda. Francoske univerzitetne knjižnice spadajo direktno pod univerze, saj jih ustanavlja univerza kot »službe, ki so skupne učnim in raziskovalnim enotam univerze«, ali, če im a neko m estno naselje več univerz, »kot službe, skupne več univerzam«. Te službe se im enujejo bodisi univerzitetne bodisi interuniverzitetne knjižnice. Univerza, kateri knjižnica pripada, dobi za knjižnico od m inistrstva za prosveto določeno vsoto, ki je predvidena za stroške njenega delovanja, lahko pa tudi sama določi za knjižnico še del svojih dohodkov. Že od 19. stoletja dalje je eden izmed finančnih virov univerzitetnih knjižnic taksa, ki jo študentje plačajo za knjižnico pri vpisu na fakulteto. Univerzitetno knjižnico vodi direktor in upravlja knjižnični svet. D irektorja im enuje m inister za pro­ sveto izmed znanstvenega kadra v knjižnicah po posvetu s knjižničnim in univerzitetnim svetom. Pravom očnost v knjižnici podeli direktorju predsednik univerze. Po m ajskih dogodkih iz leta 1968 je v univerzitetnih knjižnicah knjižnični svet sestavljen iz članov univerzitetnega sveta, profesorjev, študentov, znanstvenikov, zunanjih članov in knjižničnih uslužbencev. Knjižnični svet predloži proračun knjižnice v odobritev univerzitetnem u svetu in odloča o pravilih funkcioniranja v knjižnici. Popolnoma isti zakoni in pravila veljajo za interuniverzitetne knjižnice s to razliko, da taka knjižnica služi več univerzam h krati in im a tem u prim erno organiziran svet itd. Po zakonu knjižnični svet na predlog direktorja ali večine članov knjižničnega sveta določi znanstveno-posve- tovalno kom isijo in le-ta svetuje nabavo knjig. Vsaka taka kom isija je sestavljena iz predstavnikov profesorjev, študentov in znanstvenikov, ki delajo v univerzitetnih učnih enotah, te r iz strokovnega bibliotekarskega kadra. D irektor knjižnice predseduje komisiji. V praksi je stvar kazala precej drugačno lice. V večini univerzitetnih knjižnic so knjižnične svete začeli ustanavljati šele letos (v Grenoblu, Aix-en-Provence), znansttfeno-posvetovalnih kom isij pa nisem našla nikjer. N ajboljši sistem nabave sem videla v Strasbourgu, kjer je vsak šef oddelka vsak teden označil v francoski bibliografiji knjige, ki bi jih bilo treb a nabaviti iz njegove stroke, enkrat na m esec pa je označil knjige v tu ji bibliografiji s svojega jezikovnega področja ali pa v založ