URN_NBN_SI_DOC-HPMFS21Q

kaj naše večje knjižnice pn vsej državi izdelujejo k artotečne listke za «voj inozemski fond in jih po­ šiljajo centralnem u katalogu za inozem ski 'tisk p ri B ibliografskem in štitu tu v Beogradu, ki poleg tega sam prejem a li-z različnih držav tudi še posebne k artotečne listke o prevodih iz jugoslovanskih litera­ tur, pa tudi za članke o niili. Za­ k aj se interesenti tega zbranega fonda podatkov ne poslužujejo, ko ga im ajo v en dar kar pri roki;’ Zbi­ ralec gradiva za gornjo bibliogra­ fijo bi nam reč v centralnem k a ta ­ logu lahko poiskal želene podatke ali p a se zanje obrnil na knjižnico, ki im a po registru toga kataloga iskano knjigo v svojem knjižnem fondu. D rugo v n rašan je pa je m e­ toda v izbiri antologij in izborov iz literarn ih del več avtorjev. K er gre v tem prim eru za jugoslovan­ sko prevodno literaturo, bi bil p rin ­ cip izbire pač ta, da bi se upošte­ vale samo tiste antologije, ki im ajo izključno jugoslovansko gradivo. T ak je nam reč običaj po vsem sve­ tu. V našem prim eru pa av to rja tega nista storila, temveč sta so re­ jci a v bibliografijo tudi tri zbirke, ki so splošno slovanskega, torej in ­ ternacionalnega značaja (Slavjan- ski poeti, Sofija 1946: iNovellieri slavi, Roma 1946; Poezija zapad- n yh i južnyh slavjan. Leningrad 1955). G lede tega bi se sestavljavca p ač lahko vzgledovala po vzorni bibliografiji prevodov iz bolgarske književnosti, ki jo je za približno isto obdobje sestavil Veselili T raj- kov (Bülgarska hudožestvena lite­ ra tu ra na čuždi ezici, 1944—1957) in ki smo jo lani n a tem m estu omenili. V oddelku za antologije so v bibliografiji vsaj štiri zbirke s pom anjkljivim i podatki, za kate­ re bi bil eden od avtorjev, ki je prod sestavo b ibliografije med d ru ­ gim obiskal n. pr. tudi ljubljansko Slovansko knjižnico, našel, v njej vse potrebne podatke (gre za knji­ ge: ilvßzdy nad Triglavom , Praga 1946; S lavjanski poeti, Sofija 1946: SrObski poeti, Sofija 1946; Devfit pavu, P ra g a 1958). Sestavitev bibliografije, ob kateri A. Vučo ugotavlja ok. 560 prevo­ dov iz jugoslovanskih literatu r v inozem stvu za dobo 1945—1959, je zaradi površne naglice močno ne­ popolna in bi resnična številka teh prevodov m orala biti znatno višja. N aj na tem mestu navedem o samo nekaj tak ih antologij in izborov, ki bi m orali n ajti svoje mesto v bibliografiji, pa jili zam an iščeš: Serbs’ki epični pisni. Ki iv 1941); Recuerdos de Eslovenia. Leyendas y poesias trad u cidas del esloveno y originales de V anda Čehovin. Bue­ nos Aires (1948) 1955; Serbskie na- rodnye skazki. M oskva 1956; Poesia eslovena. M adrid 1956; D evuška- lebed’. Skaizki narodov Jugoslavia M oskva 1956. (S to zbirko smo h k rati odkrili vir za prevod iste knjige v kirgiški in azerbejdžanski jezik, ki ju b ibliografija sicer n a­ vaja, ne ve pa za posredovalni ru ­ ski prevod!) Po avtorjevi metodi bi mogli upoštevati tudi še zbirko Slov’janski baladi. Kiiv 1946, ki obsega tudi 15 srbskih narodnih balad. V naslednjem oddelku, kjer so osebne bibliografije posam eznih ju­ goslovanskih pisateljev, je zanim iva slika o popularnosti njihove um et­ nosti v inozem stvu glede na število prevedenih del in jezikov, v k a ­ tere so se prevajala. O d 94 preve­ denih jugoslovanskih pisateljev je samo 7 takih, ki im ajo 10 ali več prevedenih del v tu je jezike v ob­ dobju 1945—1959. Na prvem m estu je Ivo A ndric s 36 prevodi v 14 je­ zikih, na drugem je B ranislav Nu- šič s 27 knjigam i v 9 jezikih, na tretjem je D obriča Cosič s 16 deli v lil jezikih, nato sledi Ivan C an­ k a r s 16 knjigam i v 10 jezikih, B ranko Čopič s 14 knjigam i v 7 jezikih, M iroslav K rleža z 12 k n ji­ gam i v 7 jezikih in V ladim ir N azor z 11 deli v 6 jezikih. T ako sliko daje seveda ta b ibliografija s svo­ jimi podatki. D ejansko stan je p a