URN_NBN_SI_DOC-HSVVQIG1

T oda slovenska književnost sploh ni (bila) prim ern o zastopana. Z ato Ju rij K osm ač upravičeno pravi, da je lju b lja n sk a knjižnica ne­ govala slovensko književnost kot najbo lj surov a m ačeha in je šele potem u sm erila svoj m aterin sk i pogled na to siroto, ko je prišel za u p ra v n ik a M atija Cop 1830. 1. Ta je vložil ne le velik tru d , pač pa tu d i precejšnjo d enarno pomoč, sam o da bi jo obogatil, k er je bilo p red njim prem alo slovenskih knjig in še te so bile Zoisova darila. Ko pa je lju b lja n sk a občina ob podpori M ijajla K ostelca (Mihe K astelca) k u p ila 1. 1845 K o p itarjev o knjižnico za 1400 f. sr., ki p re d ­ sta v lja cvet slovenske književnosti, je od p rav ila to napako in lastno m alom arnost. N ekaj dni sem preživel v p re m e ta v a n ju te knjižnice s konca na konec in v isk an ju podatkov za starejšo zgodovino jugoslovan­ ske književnosti. T ukaj bom poim enoval nekaj pom em bnejših del, ki so u p o ra b ljen a v jugoslovanski književnosti nasploh, posebej pa v sta ro srb sk i književnosti.« Spom injajoč dokaj negotovo 7 bodisi rokopisnih bodisi tisk an ih knjig v cirilici, E. Č ak ra p ra v i tu d i naslednje: »Z raven knjižnice je tu d i čitaln ica za učence in m eščane, ki je bila m ed m ojim biv an jem vedno n abito polna — n ajveč k ra n jsk e m ladine. Ko m e je čuvaj knjižnice vprašal, če je tako tu d i v n a­ rodni knjižnici v K arlovcih, se m i je čelo neh ote nabralo. Pokim al sem, da je, k er m i je beseda v g rlu zastala.« P re se n etljiv o je, da je ne vedno zanesljivi E. Č ak ra zapustil o lju b lja n sk i L icejski knjižnici tak šn e podatke, ki so skoraj čisto blizu tem u, k a r o njej vem o tu d i danes. Z ahvaljujoč tak em u ob­ vestilu, so bili srbski književniki, znanstveniki in družbeni delavci Zm aj, D ju ra Jakšič, Laza Kostič, Ilario n R uvarac, S veto zar M iletič in m nogi d ru g i dobro seznanjen i z delom lju b lja n sk e L icejske knjižnice, danes N arodne in u n iv e rzite tn e knjižnice, in ni dvom a, da so ga upoštevali, ko so prem išljali o srb sk ih knjižnicah. Opomba: Vsi citati so (v slovenskem prevodu) iz lista Slovenka, VII, Novi Sad, 1860, str. 574—579. Prevedla Z rin ka Miroševič