URN_NBN_SI_DOC-HUD49FEN

Knjižnica 41(1997)4 1. Uvod Svetovni splet (WWW, World Wide Web, W3...) je obsežna in neurejena množica informacij v obliki dokumentov HTML (Hypertext Markup Lan- guage), ki se iz dneva v dan oziroma iz ure v uro veča. Hitremu porastu Svetovnega spleta botruje več dejstev, med drugimi tudi to, daje dokument HTML relativno enostavno sestaviti in predstaviti vsemu svetu (in morda še kam). Na prvi pogled se slednje zdi dobro, če pa vzamemo Svetovni splet kot vir informacij, lahko ob premisleku ugotovimo, da je ravno enostavnost izdelave in postavitve HTML dokumenta na strežnik ena izmed največjih pomanjkljivosti organizacije Svetovnega spleta. Zgodi se, da lahko vsak objavi vse, zato moramo znati vrednotiti elektronske vire, tako kot vredno- timo tudi tiskane. V CTK (Centralna tehniška knjižnica) smo soočeni z vse večjimi potrebami uporabnikov po informacijah s svetovnega spleta. Uporabniki imajo v knjižnici na voljo dostop do Interneta in velikokrat se zgodi, da prosijo informatorja za nasvet pri iskanju vira informacij. Marsikatera želja je taka, da informatorji sami uporabimo svetovni splet in druge aplikacije Interneta (Usenet, E-pošta, FTP...), da lahko zadostimo potrebam obiskovalcev, vse več pa je tudi informacijskih servisov, ki uporabljajo HTML standard (COBISS, OCLC, DIALOG...). V tem prispevku bi se rad dotaknil nekaterih slabih točk v organizaciji svetovnega spleta, ki lahko zmanjšajo njegovo uporabnost, če jih ne pozna- mo, in približal nekatere načine iskanja informacij na svetovnem spletu ter kriterije za vrednotenje virov teh informacij. Tako bomo lahko z veliko verjetnostjo trdili, da je informacija, ki smo jo dobili na svetovnem spletu, verodostojna in kvalitetna. 2. N e k a t e re značilnosti organizacije s v e t o v n e ga spleta Program VVorld VVide Web oziroma svetovni splet je razvil Tim Berners - Lee iz inštituta za fiziko delcev CERN v Švici, ko je leta 1990 razvil protokol izmenjave podatkov, imenovan "hypertekst transfer protocol" oziroma HTTP in poseben način označevanja besedila HTML, ki je omogočil obliko- vanje in mrežno povezovanje datotek. V primerjavi z menijskim sistemom programa Gopher je bil Berners - Leejev "brkljalnik" bolj udoben in upo- raben. Razvili so prve brkljalnike LineMode, Lynx in druge tekstovne preg- ledovalnike HTML dokumentov. Toda takrat svetovni splet še ni povsem opravičeval pridevnika "svetovni" (to takrat niti ni bil), namenjen pa je bil predvsem akademski izmenjavi podatkov. Pravo informacijsko revolucijo