URN_NBN_SI_DOC-HWZLKWW8

in možnosti on-line dostopa do informacij, elektronska pošta, vedno širša uporaba mikroračunalnikov, dosežki na področju ume­ tne inteligence in ekspertnih sistemov so le nekateri izmed kazalcev, ki opozarjajo na pomembnost učinkovitega dostopa do informacij. Informacije, znanje, inovacijski procesi postajajo ključni element sodobnega razvoja. V svetu nastajajo številne študije, ki predvsem na temelju rasti deleža informacijske dejavnosti v strukturi vseh dejavnosti (kmetijstvo, industrija, storitve) dokazujejo prehod v t.i. "informacijsko družbo" (glej Cronin, 1983; Strassmann, 1985). Tudi pri nas imamo številne deklarativne in zakonske opredelitve za spodbujanje razvoja v smeri večje informatizacije, in sicer predvsem z vidika potrebe po prestrukturiranju gospodarstva in družbenih dejavnosti. V kolikšni meri se informacija, znanje in inovacijski procesi pri nas tudi v praksi uveljavljajo kot pogoj tega prestrukturiranja, je seveda drugo vprašanje. Zaskrbljujoče pa so trditve, da npr. kljub dejstvu, da imamo v Sloveniji preko 1.000 računalnikov, zaradi njihove neizkoriščenosti naše družbe nikakor ne moremo imeti niti za inovacijsko niti za informacij­ sko (Brandt, 1987). Vendar pa osnovni namen tega prispevka ni v iskanju vzrokov za razkorak med deklarativnim in stvarnim, temveč v poskusu razkri­ vanja nekaterih poti, kako naj bi se knjižnice kot posredniki znanja in informacij odločneje vključile v prizadevanja za pre­ strukturiranje našega gospodarstva in družbenih dejavnosti. To pa še posebej zato, ker postaja tudi v naši družbi vse bolj očitno, da sta gradnja učinkovitih in kvalitetnih informacijskih sistemov ter možnosti uporabe in dostopa do relevantnih informa­ cij - in ne toliko goli razvoj informacijske tehnologije - tisti ključni področji, ki odločilno vplivata na vstop v t.i. "infor­ macijsko oz. inovacijsko dobo". Informacijska tehnologija sama po sebi še ni hrbtenica "informacijske družbe", temveč je le "mrtva kovina" (Cronin, 1986). Potreba po ažurni m kvalitetni informaciji in s tem povezana potreba po uvajanju informacijske in telekomunikacijske tehnolo­ gije odločilno vplivata na dosedanje poslovanje knjižnic. Ker naj bi znanje in informacije postali ključni dejavniki našega razvoja, se tudi od knjižnic zahteva kvalitatimi premik v nji­ hovem delovanju. To pa pomeni uvajanje številnih sprememb na vseh področjih poslovanja sodobne knjižnice, tj. od pozitivne kadrovske selekcije (znanje in izobrazba pred rutinskimi opravi-