URN_NBN_SI_DOC-HWZLKWW8

deluje. Na primeru delovanja knjižnic ga lahko ilustrirano s sliko 1. posredovanje gradiva pridobivanje gradiva shranjevanje gradiva Slika 1: Model tradicionalnega poslovanja knjižnic Kot vidimo iz zgornje slike, ki hkrati opozarja na enosmerni pretok informacij, je tradicionalna knjižnica preokupirana z osnovnimi funkcijami kot so pridobivanje, obdelava, posredovanje in shranjevanje gradiva. V tej shemi pogrešamo predvsem upora- tsiika in njegovo povratno delovanje (t.i. "feed-back") oz. dvo­ smerni pretok informacij. Knjižnica, ki se koncentrira le na reševanje perečih in trenutno aktualnih problemov, dokaj kmalu zapade v rutinsko, ustaljeno dejavnost in ni sposobna hitro zaznavati informacijskih potreb svojih uporabnikov, ki se danes bliskovito spreminjajo. Po drugi strani pa je posluh za informacijske potrebe uporabni­ kov temeljna komponenta sodobnega poslovanja knjižnice ("proac­ tive management"; glej Meijer, 1987). Z orientacijo k uporabniku je knjižnica sposobna anticipirati potencialne probleme in v tej smeri razvijati svojo dejavnost. Pogoj za to pa je premik knji­ žnic od deklarativnih, splošnih ciljev k natančno definiranim nalogam m evalvaciji njene dejavnosti. Zal je bilo doslej upoštevanje uporabnikov in njihovih informa­ cijskih potreb v delovanju naših knjižnic vse preveč potisnjeno v stran. Zdi se, da so knjižnice še vedno preveč zavzete s pri­ dobivanjem in obdelavo gradiva ter jim enostavno zmanjkuje časa, da bi evalvirale svojo dejavnost (npr. pogostost uporabe knji­ žničnega fonda, katalogov, referenčnih publikacij). Vzroke za takšno stanje lahko iščemo v neustrezna« poslovanju knjižnic, ki