URN_NBN_SI_DOC-I6GUSNGV

Evropski trendi V Svetu Evrope ugotavljajo burne spremembe, ki narekujejo nove norma- tivne rešitve, zato pripravljajo "Priporočila o zakonodaji o knjižničarstvu". Pomemben korak k temu cilju bo konferenca v Strasbourgu od 23. do 25. novembra 1998 z naslovom: "Libraries and democracy: the respective re- sponsibilities of the State, local povvers and professionals". 1 V uvodnem besedilu vprašalnika, ki ga je Svet Evrope v pripravi konference in osnutka Priporočil razposlal svojim članicam, so našteti trije aktualni glavni razlogi 2 za potrebo po spremembah v knjižnični zakonodaji: - zbliževanje med različnimi vrstami knjižnic (razlikovanje n.pr. med univerzitetnimi in splošnimi (public) knjižnicami je vedno bolj zamegle- no), kar dokazuje tudi praksa naših splošno izobraževalnih knjižnic, kjer se zelo povečuje popraševanje uporabnikov po strokovni literaturi! - globalizacija, ki se na področju knjižničarstva (kot del vsesplošne eko- nomske, kulturne in politične globalizacije) kaže v oblikovanju medna- rodnih podatkovnih zbirk in sistemov, kar zahteva povečano kooperacijo 4 na mednarodni ravni; - nove naloge v boju proti tehnološki nepismenosti in sicer omogočanje participacije marginalnih skupin (vključujoč nezaposlene in emigrante) v vseživljenskem izobraževalnem okolju, katerega ključni element so knjižnice. Tradicionalno vlogo knjižnic in njihove nove odgovornosti z vidika njihove- ga normativnega okvira bi lahko razdelili v štiri skupine: zagotavljanje in zaščita svobodnega dostopa do informacij, status knjižnic v okviru nacio- nalne informacijske politike, knjižnice kot aktivni informacijski agenti (zas- topniki), vloga knjižnic pri varovanju pisne dediščine. 5 To so vprašanja, ki jih tudi v Sloveniji čutimo kot pomembne vidike normativnega okvira knjižničarstva, danes in de lege ferenda. 1 Giuseppe Vitiello, Questionnaire on library Legislation, delovno gradivo Sveta Evrope 2 Prav tam 3 lndex rasti izposojenega knjižnega gradiva na dom je v času od 1991 do 1996 za "neleposlovno knjižno gradivo" 190, za "leposlovno knjižno gradivo" pa le 123! Silva Novljan, Slovenske splošnoizobraževalne knjižnice, Ljubljana 1997, str. 32; 4 Prim. Public libraries and the information society, European Commmission, Luxenbourg, 1997, str. 19-41 5 Vitiello, prav tam; Public libraries and the information society, prav tam, str. VII