URN_NBN_SI_DOC-I9H1QRE6

Slovenija le spremljevalec dogajanja na svetovnem trgu DANES Silva Eöry Lačni še ne b o mo Cene hrane so začele po novem letu tudi v Sloveniji leteti v nebo. Agrarni strokovnjaki pravijo, da je za napovedane podražitve več krivcev, predvsem pa naj bi bile zanje krive cene vhodnih surovin, saj naj bi se bila žita na svetovnih borzah podražila za kar 130 odstotkov glede na isto obdobje lani. Zanimivo pa je, da za to vsaj za zdaj naj ne bi bile krive naravne ujme, kot so lanska suša v Rusiji in aktualne poplave ter neurja v Avstraliji in Južni Ameriki, ampak naj bi bili za napihovanje cenovnega balona krivi predvsem borzni špekulanti, k i "sedijo" na zalogah surovin. Dejstvo je, da so agrarni trgi zaradi nestanovitnosti postali zelo pomembni za finančne vlagatelje, k i gledajo predvsem na to, kako bi iz svojih vlaganj čim več iztržili. In medtem ko statistika pravi, da naj bi bilo zalog žit še dovolj, cene iz dneva v dan rastejo, svetovni kmetijsko- živilski trgi, k i jih obvladujejo veliki trgovci, pa postajajo vedno bolj izkrivljeni. Slovenija na tem velikem svetovnem odru igra stransko in zelo majhno vlogo. Kljub temu da mnogi menijo, da se je hrana v naši državi v zadnjih letih pretirano dražila, to pravzaprav ne drži, saj so bile, z izjemo leta 2007, ko je bila inflacijska stopnja na letni ravni za hrano 10- do 12-odstotna, pred i n po tem cene hrane realne in so se vse druge stvari v gospodar- stvu bolj podražile. Kot kaže statistika, so bile inflacijske stopnje praviloma višje od rasti cen hrane, lani pa se je hrana podražila nominalno za 2,2 odstotka, kar je za 0,3 odstotne točke več, kot je bila inflacija na letni ravni. Smo torej res samo nemi opazoval- ci ali pa kljub svoji majhnosti vendarle lahko kaj naredimo? Glede cen bomo prav gotovo vedno odvisni od dogajanja v svetu, v Evropi in naši soseščini, najbrž pa bi morali kaj več narediti - in to tisti, k i imajo v rokah škarje in platno v našem kmetijstvu, z ministrom Židanom na čelu, že nekaj časa opozarjajo - pri samooskrbi s hrano. Za zdaj imamo v Sloveniji še visoko stopnjo prehranske varnosti, toda če ne bomo sami proizvedli dovolj hrane, da bomo lahko nahranili svoje prebivalce tudi ob prehran- skih krizah (ki se v bistvu že dogajajo), nam bo še huda predla. Dejstvo je, da za zdaj ne bomo lačni, le plačevali bomo za hrano več. Dokle-r so na-jbolj ka-pita-lni pra-sci praktično ne-dota-kljivi,č-a-sigotovo ne- morejo biti na-klonje-ni prašiče-rejce-m ... LEVO SPODAJ Proizvajalci m e s n ih izdel- kov napovedujejo v prihod- nje še višje cene. Agrarni e k o n o m i s ti o p o z a r j a jo na poplavo cenejših izdelkov dvomljive kakovosti SILVA EORY "Po lanski žetvi so cene žit začele na- raščati, višale so se t u di cene soje, poleg tega se je konec leta začelo veli- ko povpraševanje po govejem mesu iz Evropske unije, iz nekaterih afriških držav pa tudi iz Turčije, k i je znižala carine, zato je evropsko meso za to državo postalo zelo zanimivo. Tako so se odkupne cene v zadnjih štirih mesecih v Evropi zvišale za okrog 30 odstotkov, poleg tega pa slovenska me- snopredelovalna branža, ki je tudi zara- di nesorazmerij v prehranski verigi v zelo težkem položaju, že nekaj časa ni dvigovala maloprodajnih cen, saj se za- veda slabega gospodarskega položaja. Toda zdaj brez dvigovanja cen prepro- sto ne bo več šlo naprej," je najnovejše napovedi podražitev mesa komenti- ral Bo-ris Jež, sekretar gospodarskega interesnega združenja (GIZ) Mesne industrije Slovenije. Omenil je še, da po podatkih Eurostata cene mesa in mesnih izdelkov v Sloveniji dosegajo le 76 odstotkov evropskega povprečja, medtem ko je položaj pri naših sosedih veliko boljši, saj Avstrija povprečje pre- sega za 8, Italija pa za 5 odstotkov. Da j i h skrbi dogajanje na svetov- n ih borzah, so sporočili tudi iz Skupi- ne Panvita, kjer ocenjujejo, da majhna samooskrba Slovenije in potreba po na- bavi strateških surovin na svetovnih trgih neizogibno vplivata na višanje stroškov, in sicer tako pri vzreji živa- l i kot v proizvodnji mesa in mesnih izdelkov. "Višanje cene pšenice, koru- ze, soje i n energentov je doseglo že takšno stopnjo, da ob nenehnem zapi- ranju cenovnih škarij sami več nismo zmožni poiskati notranjih rezerv in smo prisiljeni zvišati cene. Neizogiben dvig cen živalske krme posledično zah- teva podražitev svežega piščančjega in svinjskega mesa vsaj do 10 odstotkov. Indeksi cen* kmetijskih pridelkov *pri proizvajalcih Indeksi November November 2010 2010 povprečje 2005 nov. 2009 Kmetijstvo skupaj 122,3 108,0 Rastlinski pridelki (brez sadja in zelenjave) 143,6 111,1 Žita 184,3 180,6 Industrijske rastline 116,4 91,7 Krmne rastline 124,5 103,9 Zelenjava 124,6 115,4 Krompir (vključno seme) 223,1 197.9 Sadjarstvo 132,3 105,3 Vino 144,3 105,9 Živali za zakol 112,0 101,9 Živalski proizvodi 108,4 112,8 VEČER Vir: SURS, november 2010 Enako velja za mesne izdelke, kjer je sicer surovinska baza nekoliko ugod- nejša, a vseeno zahteva občutno korek- cijo cene," je zapisal član uprave Simo-n Ravnic, k i meni, da se bodo zaradi sla- bih vremenskih razmer v Južni Ameri- k i in Avstraliji cene surovin še naprej zviševale, zato bo najbrž v prihodnje potrebna še ena korekcija cen. Po besedah agrarnega ekonomista dr. Aleša Kuharja dogajanje na trgu z žiti vpliva tudi na druga kmetijska področja: "Dejstvo je, da tudi hrana vedno bolj postaja strateško blago, na tokratni dvig cen kmetijskih proizvo- dov pa poleg borznih špekulacij po- membno vplivajo naravne katastrofe, kot so lanska suša v Rusiji in zdajšnje poplave v Avstraliji." Kuhar se boji, da se bo v časih, ko tudi agrarni trgi po- stajajo vedno privlačnejši za finančne vlagatelje, "začelo na naših trgovskih policah vedno bolj pojavljati t u di blago, k i ne bo zadovoljevalo visokih standardov kakovosti, i n se bodo na ta način na trgu pojavljali tudi izdel- k i dvomljive kakovosti". Ob tem sogo- vornik priznava, da imajo od kaosa največ koristi veliki svetovni trgovci, "ki obvladujejo ključne kmetijske suro- vine, Slovenija pa je kot majhen igralec na velikem globalnem trgu lahko zgolj spremljevalec tega dogajanja". Bo-do- kupci za-ra-di dražjih cen hra-ne po-sega-li po- izdelkih dvo-mljive ka-ko-vo-sti? (Robert Balen) Kme-tijsko ministrstvo priča-kova-lo ra-st ce-n su-rovin in živil Rast cen kmetijskih surovin je bila pričakovana, saj dosedanje cene marsikje niso pokrile niti proizvodnih stroškov, ob napovedanih podražitvah hrane ugotavljajo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ob tem se zavzemajo za večjo "pravičnost" delitve dodane vrednosti znotraj vseh členov verige preskrbe s hrano. Kot so sporočili z ministrstva, je bila zato na pobudo ministrstev za kmetijstvo in za gospodarstvo ustanovljena delovna skupina, k i jo sestavljajo predstavniki pridelovalcev, živilskopredelovalne industrije, trgo- vine, potrošnikov, predstavnik Urada za varstvo konkurence in predstavniki akademske sfere. Cilj delovne skupine je priprava kodeksa pravičnih odnosov v celotni verigi preskrbe s hrano. S stališča ministrstva so zlasti pomembni plačilni roki, k i ne bi smeli znašati več kot 30 dni, še posebno zato, ker imajo živila krajši rok trajanja kot proizvodi drugih gospodarskih panog. (sta) Vpliv ce-n hra-ne- na- infla-cijo Če bi se cene hrane zvišale za pet odstotkov, bi se letna inflacija zvišala za 0,7 odstotka, so ob napovedanih podražitvah hrane izračunali v Uradu za makroe- konomska gibanja in razvoj (Umar). Urad opozarja, da se cene prehranskih in drugih surovin na svetovnih trgih višajo že nekaj časa, prenos v maloprodajne cene v Sloveniji pa se dogaja v začetku leta, kar je odraz tega, da se v tem času oblikujejo novi plačilni pogoji med trgovci in dobavitelji.Umar meni, da so se konkurenčne razmere v trgovski panogi v Sloveniji le nekoliko izboljšale. Cenovne šoke na področju prehranskih in drugih surovin je Slovenija zazna- vala že pred tremi in dvema letoma, ko so se cene hrane zvišale za 12,9 ozi- roma 3,8 odstotka, medtem ko so se cene hrane na območju evra v teh letih zvišale za 4,9 oziroma 3,3 odstotka. Po podatkih Eurostata se je hrana lani na območju evra podražila za 1,8 odstotka, v Sloveniji pa za 3,3 odstotka, (ic) Slovenska podjetja nimajo vzvodov UROS GRAMC Lani so se pri Perutnini Ptuj, največjem slovenskem proizvajalcu perutninske- ga mesa, podražitvam izognili, za jutri pa so napovedali pet- do desetodstotno zvišanje cen proizvodov. Za ta korak so se že odločili na svojih izvoznih trgih. Predsednik uprave in generalni direk- tor podjetja dr. Roman Glaser je po- vedal, da je na podražitev z zamudo vplivala lanska podražitev koruze (s 140 na 220 evrov za tono) in pšenice (s 120 na 240 evrov) na globalnem trgu, v manjšem obsegu pa dvig cene soje. Glede na trende Glaser ne zagotavlja, da je ta podražitev zadnja v tem letu. V Perutnini upajo, da za podjetje nujna odločitev ne bo imela večjega vpliva na odziv kupcev, saj menijo, da ukrep ni drastičen. Glaser izpostav- lja dogajanje na svetovnem trgu. Pov- praševanje po prehranskih dobrinah izdatno izraža energetski sektor, na ne- ugodne razmere za pridelavo in zaloge hrane pa vplivajo naravne katastrofe. Meni, da svetovna živilska industrija ni kos hitrim in velikim spremembam. Kljub dvigu cen je za petino porasla po- treba ameriškega trga, raste tudi azij- ski trg. "Slovenija je nepomembna na glo- balnem trgu, pri nas se zgolj odražajo svetovne spremembe. V zadnjem času se vse draži, zato se temu n i mogoče izogniti niti pri mleku in mlečnih izdel- kih. V mlekarski industriji se n i k o li niso kopičili enormni dobički, industri- ja pa mora skrbeti za pozitivno poslo- vanje," se z razlogi strinja predsednica gospodarskega interesnega združenja mlekarstva Irena Valjavec. Slovenska podjetja po njenem prepričanju nimajo učinkovitih vzvodov proti podražitvi. Zmanjšanje blaženja posledic dodatno povzročajo izčrpane evropske zaloge mleka v prahu in masla, k i so jih "oro- pali" Azijci. Podražitve so z začetkom februarja napovedale Ljubljanske mle- karne, njihovi izdelki se bodo podra- žili do šest odstotkov, v povprečju za Predsednik uprave Perutnine Ptuj Roman Glaser je zajutri napovedal pet- do desetodstotno zvišanje cen proizvodov. (Sašo Bizjak) 3,5 odstotka. Za podoben korak so se odločili v Pomurskih mlekarnah, kjer so že lani proizvode trikrat podražili, skupaj z začetkom letošnjega leta se je cena dvignila za 18 odstotkov. Se pripravljajo menjave vodstev Luke Koper in SŽ? Vlada oziroma njena agencija za uprav- ljanje državnih kapitalskih naložb naj bi pripravljala menjave v nadzornih svetih koprskega pristanišča in Sloven- skih železnic (SŽ); motiv za morebitne rošade v Kopru naj bi bilo nasprotova- nje logističnemu holdingu. Več dobro obveščenih virov nam je potrdilo, da vlada pripravlja scena- rija za zamenjavo nadzornikov v Slo- venskih železnicah i n v Luki Koper. Za uradni komentar smo poskušali pri- dobiti šefico pristojne vladne agencije za upravljanje kapitalskih naložb drža- ve Dagmar Ko-mar, a na naše pozive ni odgovarjala. Po naših informacijah bi bile prve rošade možne že v dveh ted- nih; z načrti o zamenjavah so seznanje- ni tudi nekateri nadzorniki omenjenih dveh državnih podjetij, a ne želijo biti imenovani. Spremembe v nadzornih svetih naj bi prinesle tudi spremembe v upravah Luke in Železnic, pri čemer je po naših informacijah še posebno vroč stolček prvega moža Luke Grego-rja Ve- selka. Vlada s predsednikom Bo-ruto-m Pahorjem na čelu, k i je sicer vložila znatne napore, da je odstavila Veselko- vega predhodnika Roberta Časarja, naj bi bila namreč izrazito nezadovolj- na s kategoričnim nasprotovanjem vr- hovnih struktur koprskega pristanišča projektu združitve Luke z Intereuropo i n SŽ v veliki logistični holding. V tem kontekstu pa motiv za morebitne me- njave v SŽ ni znan, saj je vodstvo firme pri teh vprašanjih povsem usklajeno s svojim lastnikom. Vseeno je menda ro- šada v SŽ eden ključnih pogojev, k i naj Je prvi mož Luke Koper Gregor Veselko na kadrovskem prepihu? (FPA) bi jih agencija za upravljanje naložb dr- žave postavila za morebitno dokapita- lizacijo obubožane družbe, (vj)