URN_NBN_SI_DOC-I9KTOX1O

SIR * IUS, maj 2020 34 kupcu. Vendar pa je pri tem treba biti pozoren, v kakšnem odnosu sta potovalni agenciji. Če prva potovalna agencija deluje v svojem imenu, potem ravna kot zgoraj navedeno, če pa potovalna agencija deluje v imenu in za račun druge potovalne agencije, pa je s tem dejansko opravila klasično storitev posredovanja, ki je obdavčena po splošnih pravilih. Pri tem je treba biti pozoren, da mora posrednik za svojo storitev izstaviti račun, ki ga po sistemu samoobdavčitve lahko izda tudi organizator potovanja v njegovem imenu . 11 Drugo pomembno vprašanje, ki lahko učinkuje na širši krog zavezancev, je, kdo mora uporabljati posebno ureditev za turistične agencije . V ZDDV-1 je enako kot v direktivi o DDV-ju določeno, da posebna ureditev velja za potovalne agencije, ki nastopajo v svojem imenu, in organizatorje potovanj. Vendar iz sodne prakse Sodišča EU lahko razumemo, da so lahko zavezanci za uporabo posebne ureditve tudi drugi subjekti, ki opravljajo storitve, ki bi bile po svoji naravi enake storitvam potovalnih agencij in pri katerih so izpolnjeni pogoji za uporabo posebne ureditve. Sodišče EU je v zadevi Star Coaches (C-220/11) med drugim navedlo, da so temeljni razlogi za posebno ureditev za potovalne agencije enako veljavni ob domnevi, da gospodarski subjekt ni potovalni agent ali organizator potovanja v običajnem pomenu teh izrazov, če opravlja enake posle v okviru druge dejavnosti. Posledično bi se lahko zgodilo, da so zavezanci za uporabo take posebne ureditve tudi davčni zavezanci, ki organizirajo razna druženja in izobraževanja za svoje kolege oziroma poslovne partnerje iz različnih držav. Tretje pomembno vprašanje, ki je bilo že večkrat obravnavano na Sodišču EU in s katerim imajo zavezanci kar nekaj problemov tudi v praksi, je, ali se lahko posebna ureditev za potovalne agencije uporabi tudi, če potovalna agencija kupi samo eno tipično turistično oziroma potovalno storite v 12 za potnika . V eni od novejših sodb v zadevi Alpenchalets Resorts (C-552/17) je sodišče odločilo, da tudi če potovalna agencija od drugega davčnega zavezanca zagotovi samo počitniške zmogljivosti z dodatnimi storitvami ali brez njih, je takšen aranžma že predmet posebne ureditve . 13 Sodišče je namreč mnenja, da bi izključitev takih samostojnih storitev oziroma primerov, ko potovalna agencija pridobi od drugih davčnih zavezancev samo eno storitev za potnika, iz posebne ureditve vodilo v preveč kompleksno ureditev, kar bi bilo v nasprotju z cilji direktive o DDV-ju. Po mnenju sodišča namreč potovalne agencije običajno potnikom nudijo nabor 11 Glej tudi Pojasnilo DURS-a, št. 4230-1/2010, Potovalne agencije in obračunavanje DDV, z dne 31. 3. 2010. 12 Gre za storitve, ki jih potnik po navadi koristi na potovanju, npr. nočitve in prevozi ... 13 Podobno prej že v zadevah Van Ginkel (C-163/91), ISt (C-200/04), Minerva Kulturreisen (C-31/10) in Star Coaches (C-220/11).