URN_NBN_SI_DOC-I9KTOX1O

Raziskava osebnostnih lastnosti in profesionalnih poklicnih kvalifikacij 45 poklicne kvalifikacije ter na opazovanje njihovega vpliva le na moralno-etično razsežnost posameznikovega odnosa do prikrojevanja poslovnega izida (kako posamezniki prikrojevanje poslovnega izida zaznavajo/ocenjujejo z vidika etike in morale). V opazovanje smo vključili osebnostne lastnosti, za katere smo ob pregledu literature ocenili, da imajo največji potencial za vpliv na odločanje računovodij v okoliščinah poklicno-etičnih dilem, pa v povezavi s prikrojevanjem poslovnega izida še niso bile širše preizkušene. Glede na to, da teorija prikrojevanje poslovnega izida prevladujoče opredeljuje kot načrten poseg v resničnost in poštenost računovodskih podatkov in informacij, da bi vplivala na njihove uporabnike in jih zavedla v zmoto glede resnične poslovne uspešnosti organizacije, lahko namreč prikrojevanje poslovnega izida brez večjih zadržkov označimo kot v principu poslovno, za računovodje pa tudi poklicno neetično ravnanje. Posledično zato tudi dilema/odločitev, ali prikrojiti informacije o poslovnem izidu ali ne, ni nikoli samo poslovna dilema/odločitev, ampak vselej tudi etična/moralna. Na tej osnovi lahko zato upravičeno pričakujemo, da bodo za odnos posameznikov do prikrojevanja poslovnega izida pomembne predvsem osebnostne lastnosti, povezane z njihovim etičnim odločanjem. Svoje opazovanje smo omejili na pet takšnih osebnostnih lastnosti, in sicer: (1) makiavelizem, (2) mesto nadzora, (3) dispozicijsko sprejemljivost, (4) nevroticizem in (5) ekstravertnost. 2.2. Opredelitev opazovanih spremenljivk in oblikovanje hipotez 2.2.1. M AKIAVELIZEM Makiavelizem je osebnostna lastnost, s katero opisujemo posameznike, ki zavajajo in manipulirajo druge za osebno korist in uspeh (Karkoulian et al., 2010; Jakobwitz in Egan, 2006; Winter et al., 2004; Paulhus in Williams, 2002). Manipulativen, ciničen, sebičen, koristoljuben, goljufiv, prevarantski, brezvesten, brezobziren, oportunističen, nezaupljiv, neiskren, s pomanjkljivim občutkom za moralo, agresiven, izkoriščevalski in podobno so samo nekatere izmed označb, ki jih v strokovni literaturi zasledimo za opis te značajske poteze. Kot psihološko spremenljivko sta ga prva opredelila in raziskovala psihologa Christie in Geis (1970) ter ga v tem smislu zasnovala kot dejavnik razlikovanja med posamezniki glede na to, v kolikšni meri le-ti izražajo ciničen (negativen, nespoštljiv, podcenjevalen itd.) pogled na človeški značaj, se obnašajo manipulativno v svojih interakcijah z drugimi in na splošno izkazujejo nizek odnos do tradicionalnih in konvencionalnih standardov moralnosti (povzeto po Bloodgood et al., 2010, str. 26). Kot takšen naj bi torej opisoval poudarjeno amoralno osebnost, odcepljeno