URN_NBN_SI_DOC-I9KTOX1O

SIR * IUS, maj 2020 86 Gre za tri različne dokazne predloge, ki jih zavezanec uporablja zlasti v odvisnosti od tega, za kakšne vrste kupcev gre. Pri masovnem zaračunavanju manjših zneskov (npr. elektrika, voda, nakupi po trgovskih plačilnih karticah itd.), v katerega je običajno vključen tudi sistem opominjanja in zaračunavanja zamudnih obresti, menimo, da je najprimerneje določiti znesek terjatve do dolžnika, ki je dokazano nižji od stroškov izterjave. Skupaj z določitvijo, npr. roka po zapadlosti, skupaj, npr. z omejitvijo nadaljnje prodaje takemu kupcu, ocenjujemo, da so lahko pogoji iz šestega odstavka 21. člena izpolnjeni. Dokazila, da je zavezanec opravil vsa dejanja, ki bi jih za poplačilo opravil dober gospodar, so brez dvoma najtežja pri povezanih osebah, dokazovanje, da je imel upnik kot povezana oseba v konkretni situaciji enak položaj kot ostali upniki, zna biti odločilna. Prav tako so po izkušnjah v davčnih postopkih pomembne tudi okoliščine nastanka terjatve (ali gre za redno poslovanje ali pa gre morda za okoliščine "namerne" opustitve izterjave iz razlogov, ki nimajo ekonomske vsebine). V taki situaciji menimo, da zgolj argumentiranje, da nadaljnja izterjava ni več ekonomsko upravičena, ni zadosten dokaz. Davčni zavezanec si lahko davčno povrne začasno davčno nepriznane odhodke tudi tako, da se zaradi poplačila odpravijo prej oblikovani popravki vrednosti. V taki situaciji zavezanec zaradi odprave slabitve pripozna prihodke, ki pa jih lahko po tretjem odstavku 21. člena zaradi odprave dvojne obdavčitve brezpogojno izvzame iz davčne osnove. 6. KAKŠNA JE DAVČNA VREDNOST POSLOVNIH TERJATEV PO SLABITVI TER KAKO UGOTOVITI ZAČASNO DAVČNO RAZLIKO IN KAKO IN POD KATERIMI POGOJI ZAČETNO PRIPOZNATI ODLOŽENE DAVKE IN KDAJ JIH ODPRAVITI? Če je verjetno, da bodo posledica povrnitve ali poravnave knjigovodske vrednosti terjatve manjša prihodnja plačila davka, kot bi bila, če takšna povrnitev ali poravnava ne bi imela davčnih posledic, organizacija pripozna odloženo terjatev za davek pod pogoji, ki jih predstavljamo v nadaljevanju. Organizacija obračuna odloženi davek z uporabo metode obveznosti po bilanci stanja , ki se osredotoča na začasne razlike. Ta metoda omogoča, da se odloženi davki ne obračunavajo za vsak poslovni dogodek, s katerim nastane razlika med poslovnim in davčnim dobičkom, temveč se na datum bilance stanja ugotovijo začasne davčne razlike in skladno z njimi obračuna odloženi davek. Začasne razlike so razlike med davčno vrednostjo posameznega sredstva ali obveznosti in njegovo (njeno) knjigovodsko vrednostjo v bilanci stanja. Davčna