URN_NBN_SI_DOC-IODW5SWF

pridih. Prav tako ni prim erna knjiga o E duardu M anetu, kot menijo arizonski starši, saj je njena vsebina polna golote, pornografije, perverznosti ipd. Tw ainow e Dogodivščine H uckleberrya Finna so nezaželjene v eni izm ed texaških srednjih šol, ker naj bi njihova vsebina sram otila rase, slovnica je obupno slaba, pa tudi nikjer ni zaslediti zavračanja suženjstva... 3.12. Petletni načrt d ela združenja Kaj je cilj, ki bi ga ALA rada dosegla leta 2000? V njenem petletnem p lan u je zapisano, d aje to: svobodna in informacijsko odprta družba. Danes je dostop do informacij nam reč še vse preveč odvisen od bogastva, svoboda izražanja je m arsikje onem ogočena, izvirne ideje pa cenzurirane. Zato združenje pozi­ va knjižnice, naj postanejo informacijska vozlišča svojih lokalnih skupnosti in omogočijo prebivalstvu dostop do hitro razvijajoče se elektronske infra­ strukture. ALA želi še okrepiti svoj vpliv v am eriški družbi, zlasti s povečanjem moči w ashingtonskega urada, ki naj bi močneje vplival na am eriško politiko in zakonodajo. U rad za politiko informacijske tehnologije naj bi vodil politiko tehnološkega oprem ljanja am eriških knjižnic ter jim nudil potrebne nasvete, dod atno m aterialno pom oč pa jim bo nudila Fundacija za podporo am eriških knjižnic kot neodvisna dobrodelna ustanova. Z druženje nam erava "strniti svoje vrste" in z dokaj odm evno kam panijo poziva knjižničarje in tiste, ki so s knjižnicam i kakorkoli povezani, da se m u pridružijo v boju za enakopraven dostop do informacij, do znanja. ALA naj bi do leta 2000 dosegla naslednje: - Javnost naj bi jo sprejela kot glasnico in sredstvo za podporo prebivalstvu pri njegovem prizadevanju za enakopravno sodelovanje v informacijski družbi. - ALA bo aktiven form alni udeleženec v vseh nacionalnih razp ravah o inform acijski družbi, ki bodo imele kakršenkoli vpliv na knjižnice ali njihove uporabnike. - ALA bo sodelovala z vsem i organizacijam i in skupinam i, ki se borijo za večji vpliv pri oblikovanju ciljev razvoja informacijske družbe. - Znotraj hitro rastočega inform acijskega okolja bo ALA ponovno (širše) definirala svoje m esto in vlogo. - O krepila bo w ashingtonski urad, d a bo lažje znotraj nacionalne inform a­ cijske politike poudarjal tradicionalno vlogo in cilje knjižnic. - Petletni plan dela naj bi zaokrožil delo združenja, uskladil delovanje vseh njegovih program ov ter ga pripravil na vstop v 21. stoletje.