URN_NBN_SI_DOC-IODW5SWF
sam o knjižnice", njihovega poslanstva sodobna tehnologija in kom unikacije prav nič ne spreminjajo, le nalagajo jim večjo odgovornost kot kdajkoli prej - zagotavljati ljudem enakopraven dostop do informacij oz. do "informacij ske hitre ceste". 5. Z ak ljuček Č eprav je nem ogoče prim erjati visoko profesionalizirano am eriško bibliote karsko združenje z našo Zvezo bibliotekarskih društev, ki ne prem ore niti enega profesionalca, lahko kljub tem u nekatere izm ed njihovih rešitev po stopom a uresničim o tudi pri nas. In s čim m oram o začeti najprej? Zdi se mi, da s krepitvijo profesionalne zavesti naših knjižničarjev - zavesti o tem , da pripadajo profesiji, ki ima v dem okratični družbi posebno m esto in vlogo. Če knjižničarji svoj status m ed devetim i poklici uvrstijo na predzadnje m esto (kot je v svojih raziskovanjih ugotovil dr. Urbanija) in so prepričani, da je vzrok tem u izključno izven njih sam ih in izven njihovega dela, prav gotovo niso dovolj pripravljeni na izzive 21. stoletja in na tekm ovanje z drugim i ponudniki dostopa do informacij. V profesionalnem združenju (katerega član je trenutno sam o vsak tretji slovenski knjižničar, m ed njimi pa m ogoče le desetina aktivnih) bom o m orali ponovno definirati nam en in cilje, posodobiti strukturo in organizacijo, razširiti kategorije članstva in okrepiti svoj vpliv na tiste organe in institucije, ki odločajo o knjižnicah in knjižničarstvu (ameriško združenje prav gotovo ne bi dopustilo, da se knjižnična zakonodaja pripravlja oz. sprejem a brez njegovega prispevka...). In mogoče nam bo uspelo prej, če bo vsak izm ed nas upošteval priporočilo, ki velja znotraj am eriškega bibliotekarskega društva: "Ne sprašuj se, kaj bibliotekarsko združenje daje tebi, am pak se vprašaj najprej, kaj ti prispevaš njemu!"
RkJQdWJsaXNoZXIy