URN_NBN_SI_DOC-IODW5SWF

program prejeli šele po uradni registraciji in četudi bi se lotili "študija" takoj, bi nekje n a sredini ugotovili, da je konferenca že m imo. K sreči pa tu d i m ed 18.000 udeleženci naletiš ravno na znance z IFLA konferenc, ki te potem vsaj napotijo na kakšen zanim iv dogodek ali polepšajo sprehod po dolgih aveni­ jah M anhattna. Žalosten postaneš itak šele kakšen teden po vrnitvi s konfe­ rence, ko ob tem eljitem prebiranju program a ugotoviš, kaj vse si zam udil. Je pa treba om eniti, da nam je bil v prireditvenem centru vse dneve konfe­ rence n a voljo inform ativni p u lt s predstavniki ALA oddelka za m ednarodno dejavnost (ki so bili izjemno prijazni in pripravljeni pom agati), pa tudi organizacijski odbor konference si lahko obiskal ter si priskrbel številna inform ativna gradiva o ALA. 3. Dejavnost A m eriškega bibliotekarskega združenja 3.1. Ustanovitev in organizacija ALA ALA združuje 57.000 knjižničarjev, pa tudi članov uprav nih odborov, za­ ložnikov in drugih, ki kakorkoli podpirajo knjižničarstvo. Z astopa interese vseh vrst knjižnic, njeno tem eljno poslanstvo pa je varovanje pravice ljudi do prostega dostopa do informacij ter do najvišje m ožne kvalitete storitev knjižnic in inform acijskih centrov. ALA je bila ustanovljena leta 1876, ko so po budo za njeno ustanovitev dali tako znani knjižničarji tistega časa, kot npr. M elvil Dewey in Justin W insor. N a prvem srečanju v Philadelphiji se je zbralo 90 knjižničarjev in 13 knjižničark, na 115. konferenci pa, kot sm o om enili, že preko 18.000. Sedež ALA je v Chicagu, urad pa ima tudi v W ashingtonu. ALA upravlja 175-članski svet, vodi pa izvršni odbor, ki ga sestavljajo izvoljeni člani in 8 članov sveta. Am eriško bibliotekarsko združenje ima 275 zaposlenih, ki so odgovorni izvršnem u direktorju. Leta 1995 je združenje sprejelo dokum ent "ALA Goal 2000", ki predstavlja petletni načrt dela in cilje, h katerim naj bi težilo združenje in knjižnice na prehod u v 21. stoletje. Že v prvem letu "petletke" jim je uspelo odpreti urad v W ashingtonu, ustanoviti U rad za politiko inform acijske tehnologije ter Fundacijo za am eriške knjižnice (do­ brodelna ustanova, ki zbira in razdeljuje sredstva z nam enom prom ovirati in izboljševati pogoje dela knjižnic). Sploh pa se ALA dejavno vključuje v raznovrstne aktivnosti, povezane z knjižnicam i in predstavlja v ZDA eno izm ed vplivnejših združenj. Svoj vvashingtonski urad je odprla ravno zato, da bi lažje vplivala na am eriško zvezno politiko in zlasti na člane zakonodaj­ nega zbora.