URN_NBN_SI_DOC-IODW5SWF

3.9. Raziskovalna dejavnost Knjižnični in raziskovalni center zagotavlja informacije, ki jih potrebuje pri svojem delu osebje ALA, njeni člani in vsi, ki se n a ALA obračajo z različnim i vprašanji s področja knjižničarstva. Poleg tega je zadolžen za strokovno svetovanje v zvezi z raziskovanjem in uporabo statističnih podatkov o knjižnicah, knjižničarjih ter drugih v knjižnicah zaposlenih kadrih, izvaja pa tu d i različne raziskovalne projekte, zbira podatke ipd. C enter zastopa združenje pri vladnih agencijah. 3.10. Ameriški ted en knjižnic Teden knjižnic so v ZDA prvič praznovali leta 1958 in je bil posledica zaskrbljenosti publicistov in knjižničarjev, saj so statistike ugotavljale, da Am eričani vedno manj berejo. Tem a tedna je bila: "Zbudi se in beri", ALA je nastopila kot eden izm ed sponzorjev prireditve, leta 1974 pa je že prevzela njeno celotno sponzoriranje. Teden knjižnic poteka vsako leto m eseca aprila in na njem sodeluje na tisoče knjižnic. Teden je čas za praznovanje knjižnic in knjižničarjev, čas za poudarjanje pom ena branja, čas za povabilo ljudem , naj knjižnice obiskujejo in jih podpirajo ter čas za številne prireditve. ALA skrbi za promocijo, obveščanje, stike z javnostm i ipd., p redsednik države pa objavi v čast prireditvi posebno poslanico. 3.11. Teden prepovedanih knjig Ta prireditev je nam enjena praznovanju svobode branja in poteka vsako leto (od leta 1982 dalje) m eseca septem bra. Njen nam en je opozoriti na nevarnost cenzure in jo poleg ALA sponzorirajo še Združenje am eriških knjigotržcev, Fundacija am eriških knjigotržcev za svobodo izražanja, Združenje am e­ riških založnikov, Am eriško društvo novinarjev ter N acionalno združenje knjigarn kolidžev. V povezavi s tednom prepovedanih knjig izda U rad ALA za intelektualno svobodo vsako leto posebno publikacijo s seznam om knjig, ki so bile v m inulem letu prepovedane ali so zahtevali (posam ezniki, sk upi­ ne, ustanove), d a jih knjižnice um aknejo s polic ali npr. šole s seznam ov učne literature. Ta urad je edina ustanova, ki sprem lja cenzuro v knjižnicah. U gotovil je npr. da so v letu 1994 šole, šolske knjižnice ter javne knjižnice prejele 760 pozivov za um ik določene literature. Spisek "nezaželjenih oz. neprim ernih" del v letih 1994-95 vsebuje tudi pojasnila o njihovi neprim ernosti. Gre za zelo zanim ivo branje, ki malce potem ni blišč am eriške dem okracije. P ripovedke bratov G rim m so npr. v arizonskih osnovnih šolah neprim erno branje, saj so polne nasilja, ženske like prikazujejo negativno, imele pa naj bi tu d i anti-židovski